denacionalizacija - spor o sklenitvi sporazuma o izročitvi nadomestne nepremičnine - sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - obstoj sporazuma kot predhodno vprašanje
Vprašanje, ali sta stranki dosegli soglasje volj potrebno za sklenitev takega sporazuma je civilnopravno vprašanje, od katerega razrešitve ima v tej zadevi tožnica tudi pravno korist.
postopek dopolnitve zemljiške knjige – listina o nastanku parcele
Postopek dopolnitve zemljiške knjige se začne, če zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in vpisa te zemljiške parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka in če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico oziroma drugo stvarno pravico.
Tožnica je sama povzročila nevarno situacijo, ki je bila za drugega udeleženca v prometni nezgodi nepričakovana in tudi neobvladljiva. Kot pešec je ravnala neustrezno, ko je prečkala vozišče, pa se pri tem ni prepričala, če to lahko varno stori.
Zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu, ima pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca. Novelirani ZOZP, ki je stopil v veljavo 10.8.2002, je predpisal omejitev regresa na tedaj 2 milijona SIT (v EUR je to 8.345,85), ta znesek je bil zvišan na 12.000 EUR šele 27.6.2007. Ko je nastal zavarovalni primer, to je dne 24.8.2003, je že bila v veljavi novela ZOZP (ZOZP-A), in je treba za sporno pravno razmerje uporabiti predpis, ki limitira višino regresa na 2.000.000 SIT posebej, ker je ta omejitev veljala tudi v času vložitve tožbe v letu 2006 (tako tudi Vrhovno sodišče RS v odločbi opr. št. II Ips 615/2004 z dne 15.6.2006).
smrt stranke pred vložitvijo tožbe – splošno znano dejstvo o trajanju življenjske dobe – začasni zastopnik
Zoper tistega, ki je umrl pred vložitvijo tožbe, tožba ni mogoča in jo je treba zavreči. Tudi postavitev začasnega zastopnika po 82. členu ZPP v takšnem primeru ne pride v poštev.
Tožnica je tožbo umaknila neposredno potem, ko je toženec izpolnil tožbeni zahtevek, zato toženec ni upravičen do povračila stroškov po 158. členu ZPP, ampak se za povračilo stroškov uporabijo splošne določbe glede na uspeh strank v pravdi.
zavarovanje dokazov – nevarnost glede bodoče izvedbe dokazov – objektivna nevarnost za bodočo izvedbo dokazov – učinek sklepa o zavarovanju dokazov
Pri presoji, ali je podana nevarnost, da kakšnega dokaza pozneje v postopku ne bo mogoče izvesti, zadostuje objektivna nevarnost za bodočo izvedbo dokaza.
Sklep o zavarovanju dokazov sodišča v nadaljevanju postopka ne veže in ni izvršilni naslov.
tek zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – zastaranje (stranskih) judikatnih terjatev
Sodišče prve stopnje je pravilno omejilo tek zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnic, kot ti izhajajo iz izvršilnega naslova v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-300/4 z dne 2.3.2006, četudi je dolžnik v svojem ugovoru omejitev teka obresti v tem smislu uveljavljal le podrejeno, saj gre v danem primeru za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, na kar mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Po tem, ko je sodišče prve stopnje tek zakonskih zamudnih obresti omejilo v skladu s pravilom »ne ultra alterum tantum« bi moralo presoditi še, ali obresti za obdobje, v katerem je ugotovilo, da so tekle, niso morda že zastarale.
delno plačilo – delni umik predloga za izvršbo – vračunavanje obresti in stroškov
Sodišče prve stopnje je sledilo upnikovemu delnemu umiku predloga za izvršbo in izvršbo dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 19.6.2006 delno ustavilo za znesek delnega plačila, ki ga je dne 16.8.2007 izvršila dolžnica, pri tem pa je povsem pravilno upoštevalo določilo 288. člena OZ, v skladu s katerim se, če dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške, ti vračunajo tako, da se najprej poplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica in v izreku izpodbijanega sklepa navedlo, da se izvršba delno ustavi za znesek izvršilnih stroškov in deloma zakonskih zamudnih obresti, saj je zaradi delnega plačila terjatev upnika v tem obsegu poplačana. Ob tem, ko dolžnica v svoji pritožbi ne zatrjuje, da je na račun svojega dolga plačala kaj več kot v izreku izpodbijanega sklepa navedenih 208,40 EUR, tudi sicer pa prvostopenjski izračun preostalega dolga graja le pavšalno, pri čemer velja poudariti, da je ta del obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki ne postane pravnomočna, in je jasno, da je sodišče prve stopnje izvršbo deloma ustavilo za celoten znesek delnega plačila, pri tem pa pravilno upoštevalo vrstni red poplačila kot izhaja iz 288. člena OZ, je pritožbena izvajanja dolžnice potrebno zavrniti kot neutemeljena.
smrt tožnika – umik tožbe – zastopanje po pooblaščencu – pravice pooblaščenca po smrti stranke
Po izrecni določbi 100. člena ZPP ima pooblaščenec tudi po smrti svoje stranke še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar lahko dedič pooblastilo prekliče.
stroški izvršitelja – rubež premičnin – obračun za delo in stroške – prisotnost dolžnika pri rubežu – predhodna obvestitev dolžnika o rubežu
Kadar je s sklepom o izvrši kot izvršilno sredstvo predviden rubež dolžnikovih premičnih stvari, izvršitelj v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZIZ dolžniku vroči sklep o izvršbi oziroma sklep o določitvi izvršitelja hkrati s prvim izvršilnim dejanjem, če mu ta ni bil vročen že prej, saj je zaradi elementa nepričakovanosti neposrednega izvršilnega dejanja le-to praviloma bolj uspešno. Dolžnik se tako ne more sklicevati, da o rubežu ni bil obveščen, saj se to izvršilno dejanje v skladu z določbami ZIZ lahko opravi brez predhodnega obvestila. V skladu s četrtim odstavkom 82. člena ZIZ se rubež lahko opravi tudi če dolžnik ni navzoč, v skladu s petim odstavkom istega člena pa ga nato o opravljenem rubežu obvesti izvršitelj.
stroški v zvezi z delom – povračilo prehrane med delom – denarna terjatev – neposredno sodno varstvo
Povračila stroškov v zvezi z delom je šteti za denarne terjatve, ki jih lahko delavec uveljavlja neposredno pred sodiščem. Iz tega razloga je v tem sporu, v katerem so tožeče stranke zahtevale povračilo stroškov prehrane med delom, dopustno direktno sodno varstvo.
stroški postopka – zahteva za odpravo kršitve – tožba
Tožnik je zoper aneks k pogodbi o zaposlitvi vložil zahtevo po 24. čl. ZJU, o kateri tožena stranka v zakonsko določenem osemdnevnem roku ni odločila, tako da je zaradi zavarovanja svojih pravic moral v tridesetih dneh od poteka roka za izdajo sklepa komisije za pritožbe, vložiti tožbo. Ker njegov pooblaščenec odločbe komisije za pritožbe ni prejel pred vložitvijo tožbe, je bila tožba potrebna in je tožnik upravičen do z njo povezanih pravnih stroškov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je brez odredbe nadrejenega odpeljal voziček, ki je vseboval uporabno surovino, do konfiskata in kljub opozorilu vodje črevarne vsul vsebino v kontejner za odpadno blago, in da je nagovarjal sodelavca, naj mu iz podjetja odpelje približno dva metra plastične folije, ker jo rabi doma. Opisani ravnanji – upoštevaje, da delo v skladišču ni bilo tožnikovo običajno delo, da ni bil zadolžen za oceno, ali je blago za odpis ali ne, ter da ni imel namena odtujiti blaga – po obsegu in intenzivnosti ne ustrezata pravnemu standardu hujše kršitve delovnih obveznosti, ki bi utemeljevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – poslabšanje zdravstvenega stanja – vzročna zveza
Tožnik lahko zahteva odškodnino zaradi nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja, s katerim ni mogel računati, četudi se je s poravnavo, na podlagi katere je prejel odškodnino za škodo, ki jo je utrpel neposredno ob poškodbi pri delu, odrekel pravici do nadaljnje odškodnine.
Pri tožniku je zaradi poškodbe pri delu prišlo do manifestacije degenerativnih sprememb v rami, tako da je celoten obseg škode v zvezi s tem v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Pri tem ni bistveno, ali bi do vseh posledic, vključno z invalidnostjo, prišlo tudi, če škodnega dogodka ne bi bilo, ampak je bistveno le, da je škodni dogodek sprožil vse tožnikove kasnejše težave.
ZDSS- 1 člen 5. ZDR člen 204 204/3. ZDR/90 člen 105. ZTPDR člen 80, 83. UZITUL člen 14.
vojak – obstoj delovnega razmerja – odškodnina – prestop iz JLA v TO – pasivna legitimacija – stvarna pristojnost
Ker tožnik v zakonsko določenem roku ni prestopil iz JLA v Teritorialno obrambo RS in ker se tako nikoli ni zaposlil v Teritorialni obrambi RS oziroma v Slovenski vojski, tožena stranka (RS) ni pasivno legitimirana v sporu, v katerem tožnik uveljavlja primarni tožbeni zahtevek za priznanje in vpis delovne dobe ter za obračun in izplačilo denarnih prejemkov iz delovnega razmerja.
Tožnik je s podrednim tožbenim zahtevkom zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke v zvezi z odpovedjo bivanja in izgonom iz države. Ker v tem delu ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, ampak sodišča splošne pristojnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je sodeloval pri odtujitvi osmih vreč z ureo, ki jih je pomagal naložiti v vozilo in s tem pomagal, da so bile odpeljane z območja tožene stranke. Z opisanim ravnanjem je podan dejanski stan kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, saj je tožnik nezakonito razpolagal s sredstvi tožene stranke. Zaradi te kršitve je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
Pri izračunu odpravnine je treba upoštevati delovno dobo tožnice tako pri delodajalcu prenosniku (zaposlitev tožnice pri samostojni podjetnici) kot delodajalcu prevzemniku (zaposlitev tožnice v družbi z omejeno odgovornostjo) – toženi stranki. Na spremembo delodajalca kažejo okoliščine, da je tožena stranka ohranila svojo identiteto, da je v okviru družbe z omejeno odgovornostjo opravljala podobno dejavnost, ki jo je pred tem opravljala kot samostojna podjetnica, v istih prostorih z istimi sredstvi in z isto delavko (tožnico), s katero je sicer sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za enaka dela, brez vmesne prekinitve delovnega razmerja.