izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je brez odredbe nadrejenega odpeljal voziček, ki je vseboval uporabno surovino, do konfiskata in kljub opozorilu vodje črevarne vsul vsebino v kontejner za odpadno blago, in da je nagovarjal sodelavca, naj mu iz podjetja odpelje približno dva metra plastične folije, ker jo rabi doma. Opisani ravnanji – upoštevaje, da delo v skladišču ni bilo tožnikovo običajno delo, da ni bil zadolžen za oceno, ali je blago za odpis ali ne, ter da ni imel namena odtujiti blaga – po obsegu in intenzivnosti ne ustrezata pravnemu standardu hujše kršitve delovnih obveznosti, ki bi utemeljevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je sodeloval pri odtujitvi osmih vreč z ureo, ki jih je pomagal naložiti v vozilo in s tem pomagal, da so bile odpeljane z območja tožene stranke. Z opisanim ravnanjem je podan dejanski stan kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, saj je tožnik nezakonito razpolagal s sredstvi tožene stranke. Zaradi te kršitve je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
Ker izvršba na nepremičnino parc. št. x še ni bila ustavljena, je izbris zaznambe sklepa o izvršbi pri parc. št. x napačno dovoljen vpis in ne pomotni vpis.
Pomotni vpis je tisti opravljen vpis, ki ni skladen z vsebino vpisa, ki je bila dovoljena s sklepom o dovolitvi vpisa.
Iz izreka izvršilnega naslova je razvidno, da je bilo dolžnici pod grožnjo izreka denarne kazni v bodoče prepovedano vsako tako ali podobno motenje posesti skrajno desnega dela garaže, zlasti pa vsakršno spreminjanje kode, s katero se odpirajo drsna vrata pred njo, ali ključavnice na teh vratih, zato je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je parkiranje osebnega vozila pred vhodom v skrajni desni del garaže upnikov povsem nov način motilnega dejanja in se to dejanje bistveno razlikuje od načina prejšnjega motenja.
stroški postopka – zahteva za odpravo kršitve – tožba
Tožnik je zoper aneks k pogodbi o zaposlitvi vložil zahtevo po 24. čl. ZJU, o kateri tožena stranka v zakonsko določenem osemdnevnem roku ni odločila, tako da je zaradi zavarovanja svojih pravic moral v tridesetih dneh od poteka roka za izdajo sklepa komisije za pritožbe, vložiti tožbo. Ker njegov pooblaščenec odločbe komisije za pritožbe ni prejel pred vložitvijo tožbe, je bila tožba potrebna in je tožnik upravičen do z njo povezanih pravnih stroškov.
motenje posesti - ureditev meje - prekinitev postopka - zadnja mirna posest - pravica do posesti - petitorni spor - ugotovitveni del izreka
Med posestnim sporom je prišlo do odločitve o pravici do posesti. Ko se v nepravdnem postopku odloči o ureditvi meje, se posredno odloči tudi o lastninski pravici na spornem svetu. V skladu s pravilom
petitorium absorbet
possessorium pa je treba v posestnem sporu upoštevati, če je ob vzporednem teku obeh postopkov, bil nepravdni postopek končan pred posestnim. V petitornem sporu so se namreč ugotavljala tudi dejstva, ki so pomembna za konkretno posestno pravdo, saj je tudi v nepravdnem postopku ureditve meje bilo treba ugotavljati dejstva zadnje mirne posesti v istem obdobju, ki je bilo sporno v posestnem sporu.
povzročitev škode – protipravnost – vzročna zveza – namen kršenega predpisa – kršitev varnostnih predpisov – hranilno kreditne služba – poslovanje hranilno kreditnih služb – jamstvo za hranilne vloge – jamstvo ustanoviteljic hranilnokreditne službe– naloge Banke Slovenije – opustitev bonitetnega nadzora Banke Slovenije
Tudi kadar je očitano ravnanje opustitev predpisane skrbnosti, je treba ugotoviti, katero posledico je želel preprečiti kršen predpis, ki je skrbnost naslovniku norme nalagal. Namen ZBS (ki ni predpis varnostne/varstvene narave) je sicer bil preprečiti insolventnost finančnih institucij oziroma zagotoviti varstvo prihrankov. Vendar je ZBS Banko Slovenije (pred uveljavitvijo ZBan) obvezoval le do bank in hranilnic. Očitek opustitve izvajanja določb ZHKS bi tožnik lahko uveljavljal kvečjemu v razmerju do ustanoviteljev, ki so bili odgovorni za poslovanje hranilnokreditnih služb.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0056844
ZIZ člen 64, 65, 65/3. SPZ člen 8, 271/2.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - sklep o ugovoru - lastninska pravica na nepremičnini - lastninska pravica na stavbi - superficies solo cedit - stavbna pravica
Ker stavbne pravice (niti morebiti kakšne druge pravice, ki bi tožniku dajala lastninsko pravico na stavbi) tožnik ni izkazal, njegov tožbeni zahtevek, s katerim zahteva nedopustnost izvršbe na stavbi (brez dela parcele), ne more biti utemeljen.
Tretji lahko izvršbo prepreči, če ima takšno pravico, ki bi tretjemu tudi v primeru, če bi dolžnik sam odtujil to stvar in s tem posegel v pravni položaj tretjega, temu dala možnost, da bi odtujitev preprečil
ZOR člen 194, 194/2. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/5.
odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - odškodnina osebi, ki jo je umrli preživljal – višina odškodnine zaradi izgubljenega preživljanja - dejansko preživljanje – potrebe preživljanca – zmožnosti preživljalca
Osebam, ki jih je umrli preživljal, gre odškodnina v višini dejanskega pričakovanega preživljanja, ne pa preživljanja v skladu s potrebami preživljanca in zmožnostmi preživljalca.
Izpodbojna tožba je oblikovalna in ne ugotovitvena.
V situaciji, ko je jasno, da mora biti postavljen oblikovalni zahtevek, medtem ko je sodna praksa daljše obdobje tolerirala tudi napačno postavljene (oz. neutemeljene) zahtevke, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno (in ni prekoračilo pooblastil iz 285. člena ZPP), ko je tožečo stranko na naravo tožbenega zahtevka opozorilo.
Ne glede na dejstvo, da je tožena stranka prvo vlogo vložila na sodišče po uveljavitvi ZST-1, se pri odmeri sodne takse za pritožbo upoštevajo določbe ZST, ker se je postopek začel še v času veljavnosti tega zakona, ko je bila vložena tožba.
predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – zavrženje predloga za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
2. odstavek 235. člena ZZK-1 sodišču nalaga, da že v predhodnem preizkusu zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, če predlagatelj zahteva le vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ne da bi hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom zahteval vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, ali če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine vložen pred predlogom za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Glede na pomanjkanje razlogov v sodbi o odločilnih dejstvih nadomestne vročitve, je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove – skrbnost dobrega strokovnjaka s področja zdravstvene nege – dolžno ravnanje – nedopustno ravnanje medicinske sestre
Prvotožena stranka je ustanova, ki se poklicno ukvarja z zdravljenjem in nego bolnikov, ter je zato presoja dolžnega ravnanja prvotoženke v razmerju do pacientov podvržena ustrezno strožjemu testu skrbnosti dobrega strokovnjaka s področja zdravljenja in nege.
izvršba na podlagi verodostojne listine - Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL) - izključna krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - dopustna pritožbena novota - obrazložen ugovor - zaslišanje strank - subsidiarno dokazno sredstvo
V zvezi s pritožbenim očitkom, da za odločanje v pravdnem postopku ni pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, temveč Okrajno sodišče v Mariboru, gre za dopustno pritožbeno novoto. Upnik namreč v predpisanem obrazcu predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni imel možnosti navesti, katero pravdno sodišče je izključno krajevno pristojno za odločanje v primeru dolžnikovega obrazloženega ugovora.
Ne drži, da je zaslišanje strank le subsidiarno dokazno sredstvo, saj je to bilo nekoč, zdaj pa velja v našem pravnem sistemu načelo proste presoje dokazov in noben dokaz nima avtomatično večje vrednosti kot drugi. Glede na to, da lahko sodišče po določbi 257. člena ZPP odločilna sporna dejstva ugotovi tudi z zaslišanjem strank, dokaznemu predlogu za zaslišanje dolžnikove zakonite zastopnice ni mogoče že vnaprej oporekati dokazne vrednosti.
Ker tožnika ob zaključku glavne obravnave nista bila več lastnika sporne nepremičnine, je odločitev o zavrnitvi zahtevka po lastninski tožbi materialnopravno pravilna.
nedopustnost izvršbe - zaznamba izvršbe – razmerje med zemljiškoknjižnim in pravdnim postopkom
V zemljiškoknjižnem postopku za zaznambo izvršbe ni mogoče upoštevati vprašanj, ki se nanašajo na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe. V skladu z določbo 86. člena ZZK-1 mora namreč zemljiškoknjižno sodišče zgolj po uradni dolžnosti zaznamovati izdani sklep o izvršbi o zemljiški knjigi in vknjižiti hipoteko na podlagi izdanega sklepa o izvršbi.