DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056828
ZD člen 25, 25/2, 126, 126-4, 127, 127/3, 138, 138/1, 138/2, 163, 165, 213, 213/4. ZPP člen 337, 337/1.
dedna nevrednost – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbena novota – uporaba določb ZPP
Trditve o dedni nevrednosti bi pritožnika lahko podala že v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker ne pojasnita, čemu tega nista storila oziroma ne zatrjujeta nobenih okoliščin, ob katerih bi bilo uveljavljanje pritožbenih novot dopustno, so te trditve kot nedovoljena pritožbena novota neupoštevne, saj pritožnika v tem pogledu zatrjujeta zgolj dejstva (domnevno dedno nevrednost oporočne dedinje) in ne uveljavljata kakšnih pravic.
pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku – originarna pridobitev lastninske pravice – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi – delitev stvari v solastnini – predhodno vprašanje
Nakup nepremičnine v izvršilnem postopku je originaren način pridobitve lastninske pravice in morebitna razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pridobljene pravice izročitve nepremičnine, zato reševanje predloga nasprotne udeleženke za razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj in potrdil o pravnomočnosti izvršilnih sklepov sploh ne more predstavljati predhodnega vprašanja v postopku delitve stvari v solastnini.
ZObr člen 100.a. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 20, 20/1, 20/2.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za posebno nevarnost in ogroženost
Do dodatka za posebno nevarnost in ogroženost tožnik ni upravičen, kljub temu da pri delu prihaja v stik z eksplozivnimi snovmi, ker niti za formacijsko dolžnost, na katero je imenovan, niti za formacijsko dolžnost, na kateri dejansko opravlja delo, pravica do takšnega dodatka ni določena.
ZZK-1 člen 8. SPZ člen 9, 44. ZZD člen 265. ZTLR člen 29, 51, 52, 54, 54/1, 55.
služnost - priposestvovanje služnosti - družbena lastnina - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - dobroverna pridobitev lastninske pravice - dokazno breme
Resda je v ZTLR uzakonjeno razlikovanje med 29. členom in 55. členom ZTLR, torej med pridobitvijo lastninske in drugih stvarnih pravic na družbeni lastnini, saj je bilo slednje izključeno le, kolikor je šlo za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi, a v nobenem primeru pravica pridobljena s priposestvovanjem, ki v zemljiško knjigo ni vpisana, ne more iti na škodo dobrovernemu pridobitelju lastninske pravice. Na toženi stranki je, da dobrovernost tožeče stranke glede obstoja stvarnih pravic na nepremičnini, izpodbije.
ZZK-1 člen 9, 9/2, 147, 148, 148/1, 150, 150/1. SPZ člen 38, 38/2.
dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka- pogodbeno dogovorjena prepoved odsvojitve in obremenitve – prehod na pravne naslednike
Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana pravica, glede katere se bo opravil vpis, in če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis.
Glede na pomanjkanje razlogov v sodbi o odločilnih dejstvih nadomestne vročitve, je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
spor zaradi motenja posesti– sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva posesti – kršitev cestnih predpisov – uporaba cestišča – cestišče v zasebni lasti
Napačno je stališče, da so vozniki, ki so vozili preko rumene črte, kršili cestnoprometne predpise in zato tožeča stranka do posestnega varstva v tem delu ne more biti upravičena. Prometno ureditev na cesti namreč določi njen upravljalec, kar so v konkretnem primeru vsi solastniki. Ker med solastniki spornega cestišča, ki je v zasebni lasti, ni bil dosežen dogovor, da je območje, ki se nahaja za rumeno črto namenjeno izključno pešcem (in ob izostanku ustrezne signalizacije), je očitek tožene stranke o protipravni uporabi spornega zemljišča v nasprotju z določili cestnih predpisov povsem neutemeljen.
Varstvo posesti pomeni predvsem varstvo pred samovoljnim nasilnim uveljavljanjem pravic in hkrati tudi sankcijo, saj je cilj posestnega varstva, da ostane samovolja brez želenega rezultata.
Zakona o zdravniški službi člen 42. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike člen 66, 69, 69/3, 69/4.
plača – dodatek k plači – obvezna prisotnost na delu – nočno delo – nedeljsko delo
Tožnik ni upravičen do višjega plačila za delo v posebnih delovnih pogojih, saj mu je tožena stranka utemeljeno za vsako uro obvezne prisotnosti obračunala in izplačala 90 % urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero je opravljal dežurstvo, za vsako uro obvezne prisotnosti ponoči, ob nedeljah in praznikih pa še dodatek od iste osnove. Osnova za izračun dodatkov za nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih je osnovna plača zdravnika le v primeru, ko opravlja delo v teh posebnih pogojih, kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti (kot v konkretnem primeru) ob praznikih, nedeljah in ponoči pa je osnova za izračun enakih dodatkov urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
ZOR člen 219. OZ člen 55, 58, 198. ZZZDR člen 52, 52/3. ZN člen 47.
uporaba skupnega premoženja - neupravičena obogatitev - plačilo uporabnine - prikrajšanje - dogovor zakoncev o upravljanju skupnega premoženja
Tožnik ni bil izključen iz souporabe solastne stvari, saj poslovnega prostora ni imel nikoli v uporabi. Od nakupa ga je na podlagi dogovora uporabljala toženka. Če so se razmere spremenile in je odstopil od dogovora, bi moral v primeru, da se s toženko nista mogla sama dogovoriti za drugačen način uporabe skupnega premoženja, predlagati, da se način uporabe uredi v nepravdnem postopku. Samo zato, ker sam določene stvari, ki spada v skupno premoženje, ni uporabljal, pa še ne more zahtevati plačila uporabnine.
zaznamba spora – derivativna pridobitev stvarne pravice – originarna pridobitev stvarne pravice
Zaznamba spora se lahko dovoli le na podlagi vložene tožbe proti imetniku vknjižene lastninske pravice, če ta uveljavlja, da je pravico, v tem primeru služnostno pravico, pridobil na izviren način.
nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka – predlog za nadaljevanje postopka
Za vprašanje, ali je upnik dolžan predlagati nadaljevanje postopka, je treba uporabiti določbe ZPP. Za nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi stečajnega postopka, tako ni potreben predlog upnika, kar pomeni, da upnik tudi ne more biti prekludiran, če v roku 15 dni od prejema napotitvenega sklepa ni predlagal nadaljevanja že začetega postopka.
identifikacijski znak zemljiške parcele – oznaka nepremičnine – zemljiškoknjižni podatki - vpis v zemljiško knjigo – listine, ki so podlaga za glavni vpis – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Za vpis v zemljiško knjigo zadošča že identifikacijski znak, zato ni potrebno, da bi listina obsegala tudi druge podatke o nepremičninah. Listina, ki jo je predložila predlagateljica za vpis nepremičnine, ni označena z identifikacijskim znakom, iz vpogleda v zemljiško knjigo pa izhaja, da je na nepremični vzpostavljena etažna lastnina, zato bi kupoprodajna pogodba, ki je bila sklenjena 22. 10. 2007, morala vsebovati zemljiškoknjižne podatke, ki so zakonska podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov – čas odločanja – časovna veljavnost sprememb SZ-1
V prehodnih in končnih določbah Zakon o spremembah in dopolnitvah SZ-1 ni nobenega določila, ki bi določal, da se v zadevah, ki so bile sprožene pred uveljavitvijo sprememb, uporabljajo prejšnje določbe (tako kot je to določal SZ-1 v 193. členu). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je pri odločanju te zadeve uporabilo določilo novega 2. odst. 32. člena SZ-1.
Tožnik je poravnal obveznosti prvotoženca in nakazoval denar tretjetoženki v času odsotnosti njenega očeta zaradi dogovora, da bo denar dobil vrnjen, s čimer je nastala posojilna pogodba, zato ugovor tožene stranke, da gre za primer iz 1. odstavka 191. člena OZ, ni utemeljen.
Ker toženec ni prišel na narok, na katerega je bil pravočasno in pravilno vabljen, tožnik pa je soglašal z domnevo umika tožbe, je odločitev o delni ustavitvi postopka pravilna.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – odpoved dediščini pod vplivom zmote, sile ali zvijače
Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim tudi dejstva o tem, ali se je nekdo odpovedal dediščini ali ne.
zamudna sodba – izostanek s poravnalnega naroka – sklepčnost tožbe
Kadar sodišče ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker toženec ni pristopil na poravnalni narok, pri preizkusu sklepčnosti tožbe upošteva le navedbe v tožbi in tožbi priložene listine, ne sme pa upoštevati navedb v odgovoru na tožbo in dokazov, ki so priloženi odgovoru.
pasivna legitimacija za preklic izjave - nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja – neznani izjavitelj – anonimni vir – posredovalec informacije
Glede na to, da se toženi v pismu, ki ga je objavil v časopisu M., sklicuje, da je sporno izjavo podal NN, je po mnenju sodišča druge stopnje lahko nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja, na katerega se nanaša obravnavani civilni spor, tisti, ki je informacijo posredoval javnosti.
tekst :
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču v nov postopek.
Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi opredelilo do sporne vsebine žaljive trditve o dejstvih in ocenilo, da je izjava objavljena v 26. številki revije M. z dne 24.6.2006, da tožnik D. S. ni šel v M. kot dopisnik, ampak je bil vodja jugoslovanske obveščevalne službe, žaljiva in posega v tožnikovo osebno dostojanstvo, ki vključuje tudi pravico do časti in ugleda (34. člen Ustave RS). V nadaljevanju je ugotovilo, da iz teksta jasno sledi, da je toženi zapisal izjavo tretje osebe, zato v tej pravdi ni pasivno legitimiran za preklic izjave. Tožba je nesklepčna, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki graja materialnopravno zmotno izhodišče sodišča prve stopnje, da od razširjevalca lažnih trditev ni mogoče zahtevati preklica izjave. V obrazložitvi navaja, da je škodo, ki jo napravi tisti, ki kleveta, mogoče odpraviti le z odstranitvijo takšnih trditev.
Pritožba je utemeljena.
Glede na to, da se toženi v pismu, ki ga je objavil v časopisu M., sklicuje, da je sporno izjavo podal NN, je po mnenju sodišča druge stopnje lahko nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja, na katerega se nanaša obravnavani civilni spor tisti, ki je informacijo posredoval javnosti. Drugačno stališče bi namreč pripeljalo do tega, da bi se vsakdo skliceval na anonimne vire in se izognil odgovornosti za posege v osebno dostojanstvo drugih ljudi.
Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ni izvajalo dokazov v zvezi z neresničnimi in nedokazanimi žaljivimi trditvami o tožniku, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek, da ob pravilni uporabi materialnega prava izvede predlagane dokaze v nakazani smeri ter jih oceni in nato odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka (355. člen ZPP).
Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.
Služnost se lahko priposestvuje le v obsegu, kot se je dejansko izvrševala v 20-letnem obdobju, in za namene, za katere se je ta izvrševala. Tožnika bi za pridobitev služnosti v takem obsegu, kot jo zahtevata (vožnja z vsemi vozili in za vse potrebe), morala dokazati, da sta služnost v takem obsegu priposestvovala že njuna pravna prednika.
ZOR člen 194, 194/2. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/5.
odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - odškodnina osebi, ki jo je umrli preživljal – višina odškodnine zaradi izgubljenega preživljanja - dejansko preživljanje – potrebe preživljanca – zmožnosti preživljalca
Osebam, ki jih je umrli preživljal, gre odškodnina v višini dejanskega pričakovanega preživljanja, ne pa preživljanja v skladu s potrebami preživljanca in zmožnostmi preživljalca.