bistvena kršitev določb postopka – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve postopka, ker ni zaslišalo vseh predlaganih prič, je pa – ker bi izvedba dodatnih dokazov lahko pripeljali do drugačne odločitve – zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove – skrbnost dobrega strokovnjaka s področja zdravstvene nege – dolžno ravnanje – nedopustno ravnanje medicinske sestre
Prvotožena stranka je ustanova, ki se poklicno ukvarja z zdravljenjem in nego bolnikov, ter je zato presoja dolžnega ravnanja prvotoženke v razmerju do pacientov podvržena ustrezno strožjemu testu skrbnosti dobrega strokovnjaka s področja zdravljenja in nege.
ZUreP-1 člen 105, 105/3. ZKZ člen 2. ZZK-1 člen 1, 1/1.
razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - status zemljišča pred razlastitvijo - dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka - višina odškodnine
Poleg strokovnih standardov se pri določitvi odškodnine upoštevata tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka.
pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov – čas odločanja – časovna veljavnost sprememb SZ-1
V prehodnih in končnih določbah Zakon o spremembah in dopolnitvah SZ-1 ni nobenega določila, ki bi določal, da se v zadevah, ki so bile sprožene pred uveljavitvijo sprememb, uporabljajo prejšnje določbe (tako kot je to določal SZ-1 v 193. členu). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je pri odločanju te zadeve uporabilo določilo novega 2. odst. 32. člena SZ-1.
konkurenčna prepoved - pravočasnost - seznanitev s kršitvijo
Delodajalec lahko od delavca zahteva povrnitev škode, nastale s kršitvijo konkurenčne prepovedi, v roku treh mesecev od seznanitve z opravljanjem dela ali sklenitvijo posla (37/2 člen ZDR). Ker je tožeča stranka vsaj že aprila 2007 vedela za toženčevo dejavnost, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek, vložen dne 31. 12. 2007, utemeljeno zavrnilo.
Ker ne gre za stvarne napake, pač pa za delno neizpolnitev, toženčev položaj ni odvisen od pravočasnega grajanja, saj toženec kot naročnik ni dolžan izplačati plačila, preden podjemnik ne izpolni svojih obveznosti, razen če ni drugače dogovorjeno.
Ker tožnik ni dokazal, da okoliščin v zvezi z veljavnostjo pravilnika brez svoje krivde ni mogel uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, ampak je navedel le, da na dejstvo, da pravilnik ni bil objavljen, ni pomislil, predlog za obnovo postopka ni utemeljen.
ZOZP člen 7, 7/1, 17, 17-1, 17-2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-03 člen 3, 3/1.
avtomobilska nesreča – povrnitev nepremoženjske škode – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba pravic zavarovane osebe – vožnja brez vozniškega dovoljenja – vožnja pod vplivom alkohola
Sodišče je glede na nesporno dejstvo, da se je tožnik zavedal, da voznica ni imela vozniškega dovoljenja, pravilno ugotovilo, da je tožnik izgubil pravice iz zavarovanja, in sicer iz razloga po 1. odst. 3. čl. AO-03. Ugovor proti tožniku pa ni tisti, ki ga zavarovalnica ne sme uveljavljati proti oškodovancu, kar je določeno v 7. čl. ZOZP, pač pa je ta ugovor naperjen proti tožniku kot zavarovancu.
Gre za spor zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Tožeča stranka izpodbija dve darilni pogodbi. Gre za neodplačno razpolaganje tretjega, ki je dolžnikov zakonec oziroma je z njim v sorodstvu v ravni vrsti. Zato se domneva, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano. Pri neodplačnih razpolaganjih že samo stanje brezplačnosti zadošča za izpodbojnost.
tekst :
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sta darilni pogodbi z dne 9.10.2003 z vknjižnim dovoljenjem z dne 13.10.2003, sklenjeni med P. B. in J. R. glede nepremičnine, ki se nanaša na stanovanje št. 64 na naslovu ...., s katero je bila lastninska pravica prenesena na R. J., in pogodba, sklenjena med zakoncema z dne 9.10.2003 glede ½ nepremičnine, ki se nanaša na stanovanje št. 64 na naslovu ..., s katero je bila lastninska pravica P. M. do ½ prenesena na P. B., brez pravnega učinka napram tožeči stranki glede njene terjatve v višini 129.793,83 EUR. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek v delu, v katerem tožeča stranka zahteva od tožene, da je dolžna trpeti izvršbo na njeni nepremičnini za izterjavo terjatve tožeče stranke v višini 129.793,83 EUR. Toženi je prav tako naložilo, da je dolžna povrniti tožeči njene pravdne stroške.
Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotno uporabljenega materialnega prava in predlaga, da višje sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče neutemeljeno očita toženi, da ni izkazala svoje trditve, da je prispevala ¾ kupnine za predmetno stanovanje. Njeno trditev sta potrdila priči M. in B. P., do njunih izpovedi pa se sodišče ni opredelilo. Sodbe se zato ne da preizkusiti. Sodišče je tudi zmotno ugotovilo, da je v predmetni zadevi izpolnjen pogoj iz 2. odstavka 255. člena OZ, ko je ocenilo, da M. P. in B. P. nimata dovolj sredstev za izpolnitev terjatve tožeče stranke. Sodišče je sicer vpogledalo v zemljiškoknjižni izpisek, vendar je zmotno navedlo, da je hipoteka tožeče stranke vknjižena šele na 6. mestu. Stanje o vpisu v zemljiški knjigi namreč izkazuje, da je pred tožečo stranko vknjižena le A. d.d., ki je odkupila vse pred tožečo stranko vpisane terjatve, ki po svoji vrednosti predstavljajo 1.043.231,51 EUR, vrednost nepremičnine pa je na dan 16.11.2008 v znesku 2.403.344,00 EUR. Dolžnika v izvršilnem postopku sta družabnika družbe I. d.o.o., kar pomeni, da dolžnika razpolagata s premoženjem iz katerega bi se tožeča stranka lahko izplačala.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvami in zaključki prvostopnega sodišča. Svoje pravno stališče je sodišče prve stopnje jasno in prepričljivo utemeljilo v razlogih izpodbijane sodbe, na katero se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. V danem primeru gre za spor zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Tožeča stranka izpodbija dve darilni pogodbi, in sicer darilno pogodbo, sklenjeno med zakoncema z dne 9.10.2003 glede ½ nepremičnine stanovanja št. 64 na naslovu ......, s katero je bila lastninska polovica do ½ P. M. prenesena na P. B., ter darilno pogodbo z dne 9.10.2003 z vknjižbenim dovoljenjem z dne 13.10.2003, sklenjeno med B. P. in J. R. glede iste nepremičnine, s katero je bila lastninska pravica na predmetnem stanovanju v celoti prenesena na J. R.. Gre za neodplačno razpolaganje tretjega, ki je dolžnikov zakonec oziroma je z njim v sorodstvu v ravni vrsti. Zato se domneva, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano (2. in 3. odstavek 256. člena OZ). Pri neodplačnih razpolaganjih (za kar je v danem primeru šlo) že samo stanje brezplačnosti zadošča za izpodbojnost. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je sodišče zmotno štelo, da je izpolnjen pogoj 2. odstavka 255. člena OZ, ko je ocenilo, da M. P. in B. P. nimata dovolj sredstev za izpolnitev terjatve tožeče stranke. Pri tem se sklicujejo tudi na nedovoljeno novoto, to je cenitveno poročilo z dne 16.11.2008, ki ga je pritožnica priložila pritožbi. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve o tem, da se sodbe ne da preizkusiti v delu, ki se nanaša na ugotavljanje zatrjevanega prispevka tožene stranke h kupnini za predmetno stanovanje. Sodišče prve stopnje je namreč take trditve tožene stranke štelo za izpodbite že s samim zapisom 1. točke darilne pogodbe, iz katere izhaja, da je darovalka B. P. podarila in izročila svoji hčerki R. J. v last in posest svoje stanovanje št. 64 na ..... in da bi morala toženka svojo zatrjevano lastninsko pravico uveljavljati v ustreznem postopku, česar pa ni storila. Zato je sodišče štelo njene trditve o prispevku ¾ kupnine za stanovanje kot neupoštevne. Pritožbene trditve o tem, da se sodišče ni opredelilo do zaslišanih prič M. P. in B. P., ki sta potrdila, da je toženka prispevala ¾ kupnine za predmetno stanovanje pa so s tem neutemeljene. Po povedanem pritožba ni utemeljena, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
1. odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP).
Ne glede na dejstvo, da je tožena stranka prvo vlogo vložila na sodišče po uveljavitvi ZST-1, se pri odmeri sodne takse za pritožbo upoštevajo določbe ZST, ker se je postopek začel še v času veljavnosti tega zakona, ko je bila vložena tožba.
Neizbrani kandidat lahko v sodnem postopku uveljavlja le odškodninski zahtevek zaradi diskriminacije, pri čemer se ne zahteva, da predhodno doseže razveljavitev razpisa. Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala razveljavitev razpisa in sklepa o izbiri ter izvedbo sistemizacije pri toženi stranki skladno z zakonodajo, ne pa plačila odškodnine, tako da se njena tožba zavrže.
spor zaradi motenja posesti– sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva posesti – kršitev cestnih predpisov – uporaba cestišča – cestišče v zasebni lasti
Napačno je stališče, da so vozniki, ki so vozili preko rumene črte, kršili cestnoprometne predpise in zato tožeča stranka do posestnega varstva v tem delu ne more biti upravičena. Prometno ureditev na cesti namreč določi njen upravljalec, kar so v konkretnem primeru vsi solastniki. Ker med solastniki spornega cestišča, ki je v zasebni lasti, ni bil dosežen dogovor, da je območje, ki se nahaja za rumeno črto namenjeno izključno pešcem (in ob izostanku ustrezne signalizacije), je očitek tožene stranke o protipravni uporabi spornega zemljišča v nasprotju z določili cestnih predpisov povsem neutemeljen.
Varstvo posesti pomeni predvsem varstvo pred samovoljnim nasilnim uveljavljanjem pravic in hkrati tudi sankcijo, saj je cilj posestnega varstva, da ostane samovolja brez želenega rezultata.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058218
OZ člen 6, 49. ZNPosr člen 17, 23.
prevara - prodaja nepremičnine – skrbnost pri sklepanju prodajne pogodbe – pogodba o posredovanju
Tožencema ni mogoče očitati prevare, saj je tožnica razpolagala z zemljiškoknjižnim izpiskom, osebno preverjala stanje v zemljiški knjigi, kamor jo je napotil toženec, vendar se glede zemljišča pred stanovanjem ni pozanimala. V kupoprodajni pogodbi tudi ni bilo navedeno, da stanovanju pripada atrij. Tožnica pri sklepanju pogodbe ni ravnala z zadostno skrbnostjo.
identifikacijski znak zemljiške parcele – oznaka nepremičnine – zemljiškoknjižni podatki - vpis v zemljiško knjigo – listine, ki so podlaga za glavni vpis – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Za vpis v zemljiško knjigo zadošča že identifikacijski znak, zato ni potrebno, da bi listina obsegala tudi druge podatke o nepremičninah. Listina, ki jo je predložila predlagateljica za vpis nepremičnine, ni označena z identifikacijskim znakom, iz vpogleda v zemljiško knjigo pa izhaja, da je na nepremični vzpostavljena etažna lastnina, zato bi kupoprodajna pogodba, ki je bila sklenjena 22. 10. 2007, morala vsebovati zemljiškoknjižne podatke, ki so zakonska podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
zaznamba sklepa o izvršbi - učinek zaznambe izvršbe - vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Učinek zaznambe izvršbe je ta, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, hipoteko na nepremičnini, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe. Če pa je upnik hipoteko pridobil že prej, ko je bila torej v njegovo korist že vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. V takšnem primeru zaznamba izvršbe nima za učinek nastanka nove prisilne hipoteke z novim vrstnim redom.
Bolnikovo odklanjanje zdravljenja je mogoče ignorirati samo v primeru, če bolnik nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede zdravljenja. Če to sposobnost ima, je njegova zavrnitev zdravljenja za zdravnika pravno zavezujoča, pa četudi bo zato ogroženo njegovo življenje in zdravje.
Tudi povzročanje hude škode lastnemu zdravju, ki je v vzročni zvezi z ugotovljeno duševno boleznijo in potrebe po zdravljenju (kar je predvsem medicinska odločitev), ne opravičuje zadrževanje bolnika na zaprtem oddelku, kadar je nevarnost povzročanja hude škode lastnemu zdravju mogoče preprečiti z milejšimi ukrepi. Sodišče mora ekzaktno ugotoviti, kateri so tisti nujno potrebni ukrepi, ki jih razen na zaprtem oddelku, sicer ni mogoče izvajati.
pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku – originarna pridobitev lastninske pravice – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi – delitev stvari v solastnini – predhodno vprašanje
Nakup nepremičnine v izvršilnem postopku je originaren način pridobitve lastninske pravice in morebitna razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pridobljene pravice izročitve nepremičnine, zato reševanje predloga nasprotne udeleženke za razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj in potrdil o pravnomočnosti izvršilnih sklepov sploh ne more predstavljati predhodnega vprašanja v postopku delitve stvari v solastnini.
spori iz razmerij med starši in otroki – stroški postopka – krivda
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je tožnica zaradi nasilja tožene stranke umaknila v varno hišo in da sta prav zaradi tega mladoletna otroka pravdnih strank nameščena v zavodu, tožencu pa je bila v nepravdnem postopku tudi izrečena prepoved približevanja tožnici in otrokoma, je toženec dolžan tožnici povrniti stroške pravdnega postopka.