ZZK-1 člen 9, 9/2, 147, 148, 148/1, 150, 150/1. SPZ člen 38, 38/2.
dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka- pogodbeno dogovorjena prepoved odsvojitve in obremenitve – prehod na pravne naslednike
Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana pravica, glede katere se bo opravil vpis, in če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis.
ZZK-1 člen 8. SPZ člen 9, 44. ZZD člen 265. ZTLR člen 29, 51, 52, 54, 54/1, 55.
služnost - priposestvovanje služnosti - družbena lastnina - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - dobroverna pridobitev lastninske pravice - dokazno breme
Resda je v ZTLR uzakonjeno razlikovanje med 29. členom in 55. členom ZTLR, torej med pridobitvijo lastninske in drugih stvarnih pravic na družbeni lastnini, saj je bilo slednje izključeno le, kolikor je šlo za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi, a v nobenem primeru pravica pridobljena s priposestvovanjem, ki v zemljiško knjigo ni vpisana, ne more iti na škodo dobrovernemu pridobitelju lastninske pravice. Na toženi stranki je, da dobrovernost tožeče stranke glede obstoja stvarnih pravic na nepremičnini, izpodbije.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056828
ZD člen 25, 25/2, 126, 126-4, 127, 127/3, 138, 138/1, 138/2, 163, 165, 213, 213/4. ZPP člen 337, 337/1.
dedna nevrednost – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbena novota – uporaba določb ZPP
Trditve o dedni nevrednosti bi pritožnika lahko podala že v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker ne pojasnita, čemu tega nista storila oziroma ne zatrjujeta nobenih okoliščin, ob katerih bi bilo uveljavljanje pritožbenih novot dopustno, so te trditve kot nedovoljena pritožbena novota neupoštevne, saj pritožnika v tem pogledu zatrjujeta zgolj dejstva (domnevno dedno nevrednost oporočne dedinje) in ne uveljavljata kakšnih pravic.
napačen pravni pouk – rok za odgovor na tožbo - motenje posesti – zamudna sodba
Pravni pouk sodišča prve stopnje glede odgovora na tožbo je bil napačen, zaradi napačnega opozorila pa ni mogoče šteti, da tožena stranka ni pravočasno odgovorila na tožbo. Tožena stranka je namreč na tožbo odgovorila v skladu s strani sodišča prve stopnje postavljenim rokom.
leasing pogodba – prodaja na obroke – zastaranje – pričetek teka zastaralnega roka
Kadar je v leasing pogodbi, za katero se uporabljajo določila prodaje na obroke, dogovorjeno, da ima leasingodajalec možnost ob neplačilu posameznih obrokov terjati takojšnje plačilo vseh zapadlih obrokov, prične zastaralni rok ob nadaljnjem neplačevanju obrokov teči od trenutka, ko bi leasingojemalec lahko zahteval plačilo celotne obveznosti.
ZOR člen 219. OZ člen 55, 58, 198. ZZZDR člen 52, 52/3. ZN člen 47.
uporaba skupnega premoženja - neupravičena obogatitev - plačilo uporabnine - prikrajšanje - dogovor zakoncev o upravljanju skupnega premoženja
Tožnik ni bil izključen iz souporabe solastne stvari, saj poslovnega prostora ni imel nikoli v uporabi. Od nakupa ga je na podlagi dogovora uporabljala toženka. Če so se razmere spremenile in je odstopil od dogovora, bi moral v primeru, da se s toženko nista mogla sama dogovoriti za drugačen način uporabe skupnega premoženja, predlagati, da se način uporabe uredi v nepravdnem postopku. Samo zato, ker sam določene stvari, ki spada v skupno premoženje, ni uporabljal, pa še ne more zahtevati plačila uporabnine.
Izpodbojna tožba je oblikovalna in ne ugotovitvena.
V situaciji, ko je jasno, da mora biti postavljen oblikovalni zahtevek, medtem ko je sodna praksa daljše obdobje tolerirala tudi napačno postavljene (oz. neutemeljene) zahtevke, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno (in ni prekoračilo pooblastil iz 285. člena ZPP), ko je tožečo stranko na naravo tožbenega zahtevka opozorilo.
pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku – originarna pridobitev lastninske pravice – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi – delitev stvari v solastnini – predhodno vprašanje
Nakup nepremičnine v izvršilnem postopku je originaren način pridobitve lastninske pravice in morebitna razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pridobljene pravice izročitve nepremičnine, zato reševanje predloga nasprotne udeleženke za razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj in potrdil o pravnomočnosti izvršilnih sklepov sploh ne more predstavljati predhodnega vprašanja v postopku delitve stvari v solastnini.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 96/1. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije člen 23, 23/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – večje število presežnih delavcev
Redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jih je prejelo 5 od 72 delavcev, so zakonite, saj tožena stranka pri ugotavljanju presežnih delavcev ni bila dolžna uporabiti kriterijev iz panožne kolektivne pogodbe. Uporaba kriterijev je po izrecni določbi panožne kolektivne pogodbe predvidena le za odpoved večjemu številu delavcev.
SPZ člen 32, 33, 33/1, 33/2, 34. ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 184/5, 285, 426.
posest pravice – služnost – varstvo služnosti – posestno varstvo – delna oblast nad stvarjo
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice in na tej podlagi varstvo služnosti ni več mogoče. Vendar za posestno varstvo zadošča že delna oblast nad stvarjo. Služnost je po svoji vsebini omejitev lastninske pravice. Za stvarne služnosti velja, da omejujejo uporabo tuje stvari. V teoriji in sodni praksi ni sporno, da izvrševanje dejanske oblasti, ki sicer lahko ustreza tudi vsebini služnosti, šteje za dejanski posestni položaj, ki opravičuje tistega, ki to oblast zatrjuje, do posestnega varstva.
bolniški stalež - invalid III. kategorije - delna invalidska pokojnina - pravica do dela s krajšim delovnim časom - začetek izplačevanja
Če je delavec v času od dokončnega priznanja pravice do dela s krajšim delovnim časom pa do trenutka, ko lahko to pravico realizira, v bolniškem staležu, mu gre nadomestilo iz tega naslova za polni delovni čas. V spornem primeru pa tožnica ni bila v bolniškem staležu za poln delovni čas, temveč za krajši (4 urni) delovni čas, zaradi česar je bila za ostale 4 ure upravičena do izplačila delne invalidske pokojnine.
Gre za spor zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Tožeča stranka izpodbija dve darilni pogodbi. Gre za neodplačno razpolaganje tretjega, ki je dolžnikov zakonec oziroma je z njim v sorodstvu v ravni vrsti. Zato se domneva, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano. Pri neodplačnih razpolaganjih že samo stanje brezplačnosti zadošča za izpodbojnost.
tekst :
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sta darilni pogodbi z dne 9.10.2003 z vknjižnim dovoljenjem z dne 13.10.2003, sklenjeni med P. B. in J. R. glede nepremičnine, ki se nanaša na stanovanje št. 64 na naslovu ...., s katero je bila lastninska pravica prenesena na R. J., in pogodba, sklenjena med zakoncema z dne 9.10.2003 glede ½ nepremičnine, ki se nanaša na stanovanje št. 64 na naslovu ..., s katero je bila lastninska pravica P. M. do ½ prenesena na P. B., brez pravnega učinka napram tožeči stranki glede njene terjatve v višini 129.793,83 EUR. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek v delu, v katerem tožeča stranka zahteva od tožene, da je dolžna trpeti izvršbo na njeni nepremičnini za izterjavo terjatve tožeče stranke v višini 129.793,83 EUR. Toženi je prav tako naložilo, da je dolžna povrniti tožeči njene pravdne stroške.
Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotno uporabljenega materialnega prava in predlaga, da višje sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče neutemeljeno očita toženi, da ni izkazala svoje trditve, da je prispevala ¾ kupnine za predmetno stanovanje. Njeno trditev sta potrdila priči M. in B. P., do njunih izpovedi pa se sodišče ni opredelilo. Sodbe se zato ne da preizkusiti. Sodišče je tudi zmotno ugotovilo, da je v predmetni zadevi izpolnjen pogoj iz 2. odstavka 255. člena OZ, ko je ocenilo, da M. P. in B. P. nimata dovolj sredstev za izpolnitev terjatve tožeče stranke. Sodišče je sicer vpogledalo v zemljiškoknjižni izpisek, vendar je zmotno navedlo, da je hipoteka tožeče stranke vknjižena šele na 6. mestu. Stanje o vpisu v zemljiški knjigi namreč izkazuje, da je pred tožečo stranko vknjižena le A. d.d., ki je odkupila vse pred tožečo stranko vpisane terjatve, ki po svoji vrednosti predstavljajo 1.043.231,51 EUR, vrednost nepremičnine pa je na dan 16.11.2008 v znesku 2.403.344,00 EUR. Dolžnika v izvršilnem postopku sta družabnika družbe I. d.o.o., kar pomeni, da dolžnika razpolagata s premoženjem iz katerega bi se tožeča stranka lahko izplačala.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvami in zaključki prvostopnega sodišča. Svoje pravno stališče je sodišče prve stopnje jasno in prepričljivo utemeljilo v razlogih izpodbijane sodbe, na katero se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. V danem primeru gre za spor zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Tožeča stranka izpodbija dve darilni pogodbi, in sicer darilno pogodbo, sklenjeno med zakoncema z dne 9.10.2003 glede ½ nepremičnine stanovanja št. 64 na naslovu ......, s katero je bila lastninska polovica do ½ P. M. prenesena na P. B., ter darilno pogodbo z dne 9.10.2003 z vknjižbenim dovoljenjem z dne 13.10.2003, sklenjeno med B. P. in J. R. glede iste nepremičnine, s katero je bila lastninska pravica na predmetnem stanovanju v celoti prenesena na J. R.. Gre za neodplačno razpolaganje tretjega, ki je dolžnikov zakonec oziroma je z njim v sorodstvu v ravni vrsti. Zato se domneva, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano (2. in 3. odstavek 256. člena OZ). Pri neodplačnih razpolaganjih (za kar je v danem primeru šlo) že samo stanje brezplačnosti zadošča za izpodbojnost. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je sodišče zmotno štelo, da je izpolnjen pogoj 2. odstavka 255. člena OZ, ko je ocenilo, da M. P. in B. P. nimata dovolj sredstev za izpolnitev terjatve tožeče stranke. Pri tem se sklicujejo tudi na nedovoljeno novoto, to je cenitveno poročilo z dne 16.11.2008, ki ga je pritožnica priložila pritožbi. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve o tem, da se sodbe ne da preizkusiti v delu, ki se nanaša na ugotavljanje zatrjevanega prispevka tožene stranke h kupnini za predmetno stanovanje. Sodišče prve stopnje je namreč take trditve tožene stranke štelo za izpodbite že s samim zapisom 1. točke darilne pogodbe, iz katere izhaja, da je darovalka B. P. podarila in izročila svoji hčerki R. J. v last in posest svoje stanovanje št. 64 na ..... in da bi morala toženka svojo zatrjevano lastninsko pravico uveljavljati v ustreznem postopku, česar pa ni storila. Zato je sodišče štelo njene trditve o prispevku ¾ kupnine za stanovanje kot neupoštevne. Pritožbene trditve o tem, da se sodišče ni opredelilo do zaslišanih prič M. P. in B. P., ki sta potrdila, da je toženka prispevala ¾ kupnine za predmetno stanovanje pa so s tem neutemeljene. Po povedanem pritožba ni utemeljena, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
1. odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP).
Ne glede na dejstvo, da je tožena stranka prvo vlogo vložila na sodišče po uveljavitvi ZST-1, se pri odmeri sodne takse za pritožbo upoštevajo določbe ZST, ker se je postopek začel še v času veljavnosti tega zakona, ko je bila vložena tožba.
nedopustnost izvršbe - zaznamba izvršbe – razmerje med zemljiškoknjižnim in pravdnim postopkom
V zemljiškoknjižnem postopku za zaznambo izvršbe ni mogoče upoštevati vprašanj, ki se nanašajo na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe. V skladu z določbo 86. člena ZZK-1 mora namreč zemljiškoknjižno sodišče zgolj po uradni dolžnosti zaznamovati izdani sklep o izvršbi o zemljiški knjigi in vknjižiti hipoteko na podlagi izdanega sklepa o izvršbi.
povzročitev škode – protipravnost – vzročna zveza – namen kršenega predpisa – kršitev varnostnih predpisov – hranilno kreditne služba – poslovanje hranilno kreditnih služb – jamstvo za hranilne vloge – jamstvo ustanoviteljic hranilnokreditne službe– naloge Banke Slovenije – opustitev bonitetnega nadzora Banke Slovenije
Tudi kadar je očitano ravnanje opustitev predpisane skrbnosti, je treba ugotoviti, katero posledico je želel preprečiti kršen predpis, ki je skrbnost naslovniku norme nalagal. Namen ZBS (ki ni predpis varnostne/varstvene narave) je sicer bil preprečiti insolventnost finančnih institucij oziroma zagotoviti varstvo prihrankov. Vendar je ZBS Banko Slovenije (pred uveljavitvijo ZBan) obvezoval le do bank in hranilnic. Očitek opustitve izvajanja določb ZHKS bi tožnik lahko uveljavljal kvečjemu v razmerju do ustanoviteljev, ki so bili odgovorni za poslovanje hranilnokreditnih služb.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – bodoče telesne bolečine – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Odškodnino za bolečine, ki se bodo po mnenju izvedenca še manifestirale v bodoče, je potrebno odmeriti v okviru postavke odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in ne kot odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, če zmanjšanje življenjskih aktivnosti pri oškodovancu objektivni ni podano.
ZOZP člen 7, 7/1, 17, 17-1, 17-2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-03 člen 3, 3/1.
avtomobilska nesreča – povrnitev nepremoženjske škode – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba pravic zavarovane osebe – vožnja brez vozniškega dovoljenja – vožnja pod vplivom alkohola
Sodišče je glede na nesporno dejstvo, da se je tožnik zavedal, da voznica ni imela vozniškega dovoljenja, pravilno ugotovilo, da je tožnik izgubil pravice iz zavarovanja, in sicer iz razloga po 1. odst. 3. čl. AO-03. Ugovor proti tožniku pa ni tisti, ki ga zavarovalnica ne sme uveljavljati proti oškodovancu, kar je določeno v 7. čl. ZOZP, pač pa je ta ugovor naperjen proti tožniku kot zavarovancu.