Podana je odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ko se je po interni obravnavi močno razburila, ustrašila izrečenih besed in odšla ven na zrak, pri čemer se je zgrudila in padla v nezavest ter si poškodovala desno laket in deloma desno ramo, ker je postopek interne obravnave malomarno (nepremišljeno in nepazljivo) vodila v prisotnosti tožnice v nasprotju z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, tako da je z ergonomsko prilagoditvijo delovnega mesta obšla dolžnost razporeditve tožnice na drugo ustrezno delo.
Ker je predmet obveznosti določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti, ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi, pritožnik pa niti ne zatrjuje, da bi dogovor vseboval podatke, s katerimi je mogoče določiti predmet obveznosti, niti ne zatrjuje, da bi stranki prepustili nekomu tretjemu, naj določi predmet obveznosti, je pravilen zaključek, da do dogovora med pravdnima strankama o ceni zemljišča ni prišlo.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – neustrezno delo
Tožniku se je v posledici dela na deloma neustreznih delih bistveno poslabšalo zdravstveno stanje, za kar je tožena stranka krivdno odškodninsko odgovorna, ker bi morala pravočasno poskrbeti, da se tožnika skladno z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije razporedi na ustrezno delo.
Ker je bila ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožnik pa ne želi nadaljevati delovnega razmerja pri toženi stranki, je upravičen do odškodnine po 118. členu ZDR. Prisojena odškodnina v znesku treh tožnikovih plač je primerna, saj upošteva vse okoliščine konkretnega primera (višino plače, delovno dobo, starost tožnika).
Tožba s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov je sklepčna že na podlagi navedbe, da tožena stranka tožniku pred podajo odpovedi ni omogočila zagovora.
pogodba o varčevanju - pogodba o modrem varčevanju - pogodbene obresti – modro varčevanje
Tožena stranka se je s pogodbo zavezala, da bo povečala obrestno mero za obrestovanje pogodbenih obresti ob vsakem zaključnem pogodbenem letu v skladu s sklepom toženke o obrestnih merah, ki bo veljal ob zaključku pogodbenega leta. Pravilen je zaključek, da sklepov o obrestnih merah banke, ki tožnici obrestno mero ob zaključku pogodbenega leta znižajo, namesto zvišajo, ni mogoče upoštevati. Upoštevati pa tudi ni mogoče v promocijski brošuri navedenih obrestnih mer, ker se pogodbeni strani o tem nista dogovorili.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004478
ZP-1-UPB3 člen 51. ZVCP-1 člen 132, 132/1, 132/3. ZPol člen 3, 3/1.
postopek o prekršku - udeleženec cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - zbiranje dokazov o prekršku - preizkus alkoholiziranosti - čas preizkusa - odklonitev
Glede pritožbene navedbe, da obdolženi v času, ko se je prevrnil s traktorjem, ni bil pod vplivom alkohola, ker da je alkohol užival, ko se je vrnil domov, pa je treba povedati, da je v skladu z določbo prvega odstavka 51. čl. ZP-1 prekrškovni organ po ugotovitvi pogojev za začetek postopka dolžan po uradni dolžnosti zbrati dodatna obvestila in dokaze o prekršku. Tudi ZPol v določbi 2. točke prvega odstavka 3. čl. od policistov zahteva, da preprečujejo, odkrivajo in preiskujejo prekrške ter odkrivajo in prijemajo storilce prekrškov. Policisti so opravili ogled kraja prometne nesreče in ker je bilo ugotovljeno, da je bil v prometni nesreči udeležen obdolženi, ki je bil po nesreči odpeljan domov, so mu policisti na domu na podlagi suma, da je vozil pod vplivom alkohola, odredili preizkus z alkotestom. Obdolženi je preizkus sicer opravil, vendar se z rezultatom ni strinjal, zato mu je bil odrejen preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom), ki pa ga je obdolženi odklonil. Po določbi prvega odstavka 132. čl. ZVCP-1 sme policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec prometne nesreče v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Glede na to, da je bil podan sum, da je obdolženi vozil pod vplivom alkohola, so bili policisti zaradi preiskovanja tega prekrška dolžni ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku. Razlog za časovni zamik odreditve preizkusa alkoholiziranosti in nato odreditve preizkusa z merilnikom alkohola v izdihanem zraku je bil na strani obdolženca, saj je po nesreči odšel domov. Zato se ni moč strinjati s stališčem zagovornika, da policisti niso bili upravičeni odrediti obdolžencu preizkus alkoholiziranosti.
postopek o prekršku - zastaranje pregona - relativno zastaranje - pretrganje zastaranja
Predlagateljica postopka o prekršku, Postaja prometne policije P. je zoper obdolženca zaradi prekrška, ki naj bi bil storjen 22. junija 2006, na sodišče vložila obdolžilni predlog, dne 3. julija 2008, in sicer potem, ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo opr. št. IV Ips 75/2007 z dne 18. marca 2008 razsodilo, da se plačilni nalog Postaje prometne policije P. z dne 22. junija 2006, razveljavi glede prekrška po šestem odstavku 138. čl. ZVCP-1, zanj določene globe in stranske sankcije in se zadeva v tem delu vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek. Tako je odločilo, ker o prekršku ni odločil pristojni organ. Res je sicer, da je Vrhovno sodišče RS v obrazložitvi sodbe zapisalo, da bo moral prekrškovni organ v nadaljnjem postopku odločiti o vložitvi obdolžilnega predloga (tretji odstavek 51. čl. ZP-1), vendar pa bi prekrškovni organ obdolžilni predlog lahko vložil le do izteka roka za zastaranje pregona. Dejanje Vrhovnega državnega tožilca, ki je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve drugega odstavka 129.a čl. ZP-1, sedme alinee drugega odstavka 52. čl. ZP-1, v zvezi s tretjim odstavkom 51. čl. ZP-1 in v zvezi z drugim odstavkom 155. čl. ZP-1, ker o zadevi ni odločil pristojni organ, ni mogoče šteti kot dejanje, ki meri na pregon storilca prekrška, pač pa ravno nasprotno. Postopek o prekršku začne na obdolžilni predlog prekrškovnega organa (prvi odstavek 103. čl. ZP-1) zato bi to dejanje prekrškovnega organa privedlo do pretrganja zastaranja le v primeru, da bi bil obdolžilni predlog vložen znotraj dveletnega roka, ki je pričel teči s trenutkom, ko naj bi bil prekršek storjen.
ZIZ člen 42, 42/3. ZPP člen 116, 140, 141, 142, 142/4, 394, 394/2, 394/3.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - vrnitev v prejšnje staje - obnovitveni razlog – zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo
Če je pravdni postopek pravnomočno končan, to izključuje možnost vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo. Trditve o nepravilni vročitvi tožbe bi toženka namreč lahko uveljavljala le s predlogom za obnovo postopka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK004486
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 157, 157/1. ZVCP-1 člen 132, 132/5.
postopek o prekršku - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - elektronski alkotest - psihofizično stanje - novi dokazi in dejstva - zapisnik - javna listina - smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku
Ponavljanje, da je preizkusu alkoholiziranosti nasprotoval zaradi bolečin v prsnem košu, za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom je namreč razvidno, da je bil preizkus opravljen v skladu z navodili proizvajalca, obdolženi se je z ugotovljenim rezultatom strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal. Očitno je torej, da obdolženčevo zdravstveno stanje ni bilo takšno, da preizkusa ne bi mogel opraviti. Navedba, da alkotest ni merilna naprava ampak le indikator je sicer točna. Kot takega ga obravnava tudi ZVCP-1. Vendar pa se šteje rezultat preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ZVCP-1, za dokazan, razen v primeru, da bi preizkušanec rezultatu preizkusa oporekal.
Zmotno je obdolženčevo stališče, da policist ne more biti priča, ker da je spisal obdolžilni predlog in da v postopku nastopa kot tožilec. ZP-1 v 5. alinei prvega odstavka 67. čl. glede zaslišanja prič napotuje na smiselno uporabo določb 234. do 244. čl. ZKP. Glede na navedene zakonske določbe se za priče vabijo osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o prekršku in kršitelju ter o drugih pomembnih okoliščinah. ZKP med osebami, ki ne smejo biti zaslišane kot priča, policistov ne navaja. Kot vsaka priča, pa je bil tudi policist pred zaslišanjem opozorjen na posledice krivega pričanja. Zato zgolj okoliščina, da je policist na kraju obravnaval prekršek, ni ovira za njegovo zaslišanje.
ZDR člen 137, 137/1. ZPIZ-1 člen 390, 390/1. ZPIZ/92 člen 125, 126.
nadomestilo plače – čakanje na ustrezno delo
Tožnica je z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pridobila pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo in pravico do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo po določbah ZPIZ/92. Ti dve pravici sta ji zagotovljeni tudi po uveljavitvi ZPIZ-1, tako da še naprej prejema nadomestilo plače skladno z odločbo in ni upravičena do nadomestila plače po 7. odst. 137. čl. ZDR, ki ureja primere, ko ni s tem zakonom, drugim zakonom ali posebnim predpisom določeno drugače.
Odškodnina po 118. čl. ZDR pomeni odmeno oziroma nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu – za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Pri odmeri odškodnine je zato treba izhajati in upoštevati kriterije v zvezi s škodo delavca, ki se ne vrne k delodajalcu in ki mu nastaja oziroma mu bo nastajala škoda po datumu zaključka delovnega razmerja. Upoštevaje okoliščine konkretnega primera – tožnikovo starost 43 let, možnost nadaljnje zaposlitve kot policist v roku enega leta in višino plače – je odškodnina v višini 15.000,00 EUR, ki pomeni približno enoletni znesek tožnikove plače, primerna.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004496
ZP-1-UPB3 člen 136. ZVCP-1 člen 132, 132/3, 132/13.
postopek o prekršku - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - strokovni pregled - elektronski alkotest - okoliščine, ki izključujejo postopek
Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb in v skladu z določbo 159. čl. ZP-1 po uradni dolžnosti, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede očitka, da je obdolženi odklonil strokovni pregled, da bi se ugotovilo, ali vozi pod vplivom alkohola, prekoračilo obdolžilni predlog in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 5. tč. prvega odstavka 155. čl. ZP-1. Iz obdolžilnega predloga predlagateljice postopka PP I. z dne 22. aprila 2009 je namreč razvidno, da je bil zoper obdolženca vložen obdolžilni predlog zaradi odklonitve preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Z dokazi kot so npr. zaslišanje priče in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom se dokazujejo navedbe v obdolžilnem predlogu, ne morejo pa ti dokazi nadomestiti (manjkajočih) navedb v obdolžilnem predlogu. Zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil očitani prekršek s tem, da je odklonil preizkus z elektronskim alkotestom. Tak prekršek je mogoče storiti le z naklepom, da se prepreči, da bi se ugotovilo, da je kršitelj pod vplivom alkohola. Vendar pa je že iz obdolžilnega predloga razvidno, da je obdolženi v prometni nesreči utrpel lahko telesno poškodbo in sicer razpočeno rano na levem delu ustnega kota. Da je bil obdolženi v prometni nesreči poškodovan, je razvidno tudi iz izpovedi kot priče zaslišanega policista A. J.. Le-ta je namreč povedal, da je obdolženca zaradi poškodb ustnic v Zdravstveni dom v I. odpeljalo reševalno vozilo, in še, da je bil obdolžencu odrejen strokovni pregled, ki pa ga je tudi odklonil. Glede na takšno stanje obdolženca je po presoji višjega sodišča obstajal objektiven vzrok zaradi katerega obdolženi ni mogel opraviti preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom, v takšnem primeru pa odklanjanja preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ni mogoče razumeti kot odklonitev preizkusa v smislu določbe tretjega odstavka 132. člena ZVCP-1.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – tožbeni zahtevek
V primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo delavec sprejme, je sodno varstvo bistveno zoženo in sicer samo na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, saj delavec kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi ohrani zaposlitev. Skladno s tem odpade presoja zakonitosti odpovedi o pogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov.
Ker tožnica ni izpodbijala veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi, bi lahko v sporu o odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi postavila le odškodninski zahtevek oziroma v primeru neustreznosti nove zaposlitve zahtevek za plačilo sorazmernega dela odpravnine, ker prejšnja pogodba o zaposlitvi ni oživela le na podlagi ugotovitve neutemeljenosti odpovednega razloga. Če bi hotela doseči veljavnost prejšnje pogodbe o zaposlitvi, pa bi morala tožnica izpodbijati veljavnost nove pogodbe o zaposlitvi po splošnih predpisih civilnega prava.
V zapuščinskem postopku ni predvidena izdaja vmesnega sklepa o dedovanju in ni mogoče uporabiti določbe 163. čl. ZD o subsidiarni uporabi pravila, določenega v 315. čl. ZPP.
ZDR člen 110, 111/1, 111/1-2. Pravilnik o posesti in nošenju službenega orožja in streliva v policiji člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – naklep
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, saj je tožnik s tem, ko je v nasprotju s predpisi v tujino odnesel službeno pištolo, huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Očitano kršitev je storil naklepno. Dejstvo, da so italijanski organi pištolo zaplenili, je posledica te kršitve in zato ni potrebno, da bi tožnik tudi glede te posledice ravnal naklepno oziroma s hudo malomarnostjo.
Ko sodišče prejme izjavo o umiku tožbe, te ni več mogoče preklicati.
tekst :
Pritožbi tožeče stranke se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.
Obrazložitev
S sklepom z dne 15. 5. 2009 je sodišče ustavilo pravdni postopek, saj je tožeča stranka podala umik tožbe z zahtevkom: „1. da se prodajno pogodbo L-K-008-0016 z dne 04.03.2008 razveljavi, 2. da se t.i. zemljiško knjižni predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice Dn. št. 7327/08 z dne 14.03.2008 vzame za nepredmetnega oz. se ga zavrže, 3. da se sklep sodišča Dn. št. 7327/08 z dne 17.04.2008 vzame za nepredmetnega oz. kot takega, ki nima pravne podlage oz. se ga izreče za „pro nullo declarari“, 4. da se pogodbo o potrošniškem finančnem lizingu nepremičnine, št. 2558/08 z dne 13.03.2008, ki je omenjena v prodajni pogodbi L-K-008-0016 z dne 04.03.2008, tudi razveljavi in zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov“.
S sklepom z dne 16. 6. 2009 je sodišče zaradi umika tožbe in v njej vsebovanega predloga tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za tožbo ustavilo tudi postopek odločanja o tem predlogu.
Zoper navedena sklepa se pritožuje tožnik.
V obširni pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2009 v bistvenem navaja, da je sicer res podal umik tožbe, vendar pa je naslednji dan podal tudi preklic umika. Ker tožba še ni bila nikomur vročena in ker zakon ne določa, da umika ni mogoče preklicati, meni, da je bil umik preklican, še preden je sodišče izdalo izpodbijani sklep in je zato ta kontradiktoren. Meni, da je ta nejasen tudi glede tega, katero sodbo je sodišče zavrglo, saj sta v sodnem spisu dva različna datuma na isti tožbi. Podaja svoj pogled na zakonodajo, pojasnjuje okoliščine izpodbijanih pravnih dejanj, svojega položaja, analizira pomanjkljivosti sodnega spisa, pojasnjuje svojo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks in podobno.
V pritožbi zoper sklep z dne 16.06.2009 pojasnjuje, da se je že pritožil na zgoraj navedeni sklep, da je umaknil tožbo in predlog za oprostitev sodnih taks hkrati in ju hkrati tudi preklical, sodišče pa ju je obravnavalo ločeno. Pojasnjuje tudi okoliščine preostalih sodnih postopkov, v katerih je udeležen, opozarja na napake sodišča in podobno.
Pritožbi nista utemeljeni.
K pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2009
Tožnik je dne 4. 3. 2009 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo, v kateri zahteva:
da se prodajno pogodbo L-K-008-0016 z dne 04.03.2008 razveljavi,
da se t. i. zemljiško knjižni predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice Dn. št. 7327/08 z dne 14.03.2008 vzame za brezpredmetnega oz. se ga zavrže,
da se sklep sodišča Dn. št. 7327/08 z dne 17.04.2008 vzame za nepredmetnega oz. kot takega, ki nima pravne podlage oz. se ga izreče za „pro nullo declarari“,
da se pogodbo o potrošniškem finančnem lizingu nepremičnine, št. 2558/08 z dne 13.03.2008, ki je omenjena v prodajni pogodbi L-K-008-0016 z dne 04.03.2008, tudi razveljavi.
Zahteva tudi povrnitev stroškov pravdnega postopka.
Dne 9. 3. 2009 je sodišče prejelo umik tožbe, dne 10. 3. 2009 pa preklic umika. Ni dvoma, da je tožnik umaknil tožbo z zgoraj citiranim tožbenim zahtevkom, ne glede na morda nekoliko nejasno označbo datumov vložitve tožbe. Pa tudi ni dvoma, da je sodišče ustavilo pravdni postopek, začet ravno z obravnavano tožbo. To navsezadnje priznava tudi pritožnik, ki navaja, da je to tožbo res umaknil, le da je podani umik kasneje preklical. Ker zakon ne določa, da umika tožbe ni mogoče preklicati in ker tožba še ni bila vročena toženi stranki, meni, da podlage za izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo. Takšnemu stališču pa ne gre pritrditi.
3. odstavek 188. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da v primeru, ko je tožba umaknjena, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. V pravni teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati niti preden bi sodišče izdalo sklep o umiku. Izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme, zato je sklep sodišča le deklaratorne narave. Izjavo o umiku bi bilo mogoče preklicati le, če bi sodišče izjavo o preklicu umika prejelo prej ali vsaj sočasno z umikom (1). Ker tudi glede na pritožbene navedbe ne more biti sporno, da je sodišče prejelo preklic tožnikove izjave o umiku tožbe dan kasneje kot samo izjavo o umiku, umika ni mogoče šteti kot brezpredmetnega. Tožnikovo dopolnitev tožbe, ki jo je prejelo po prejemu izjave o umiku tožbe, pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot novo tožbo, pritožnikove navedbe v zvezi s tem pa niso predmet presoje izpodbijanega sklepa.
K pritožbi zoper sklep z dne 16.06.2009
Ker je sodišče prejelo umik tožbe, v kateri je tožnik predlagal tudi oprostitev plačila sodnih taks, je ustavilo tudi postopek odločanja o oprostitvi plačila sodne takse za tožbo. Tudi v tej pritožbi ponovljeno stališče, da je tožnik izjavo o umiku tožbe tudi preklical, kot je bilo že zgoraj obrazloženo, ne more držati. Ker je bil ustavljen pravdni postopek, je sodišče ustavilo tudi odločanje o oprostitvi plačila taks za tožbo, s posebnim sklepom pa je odločilo o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse v pritožbenem postopku. S tem, ko je sodišče prve stopnje ločeno odločilo o ustavitvi pravdnega postopka in oprostitvi plačila sodne takse, pa tudi ni zagrešilo nobene procesne kršitve, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (1. odstavek 339. člena ZPP).
Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pri presoji pa pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je sodišče prve stopnje uporabilo tudi materialno pravo (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbi tožeče stranke kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Ker sta predmet presoje le izpodbijana sklepa, pritožbeno sodišče ni povzemalo in se ni opredeljevalo do ostalih navedb pritožnika.
Ker pritožnik pritožbenih stroškov ni priglasil, pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (2. odstavek 163. člena ZPP)
Pristojnost sodnika posameznika za odločanje o pritožbi zoper sklep določa 1. odstavek 366.a člena ZPP.
(1) Glej Ude in drugi: Pravdni postopek; zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 217, pa tudi Juhart: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, str. 286. in naslednja.
zaznamba izvršbe – pravnomočnost sklepa o izvršbi – pritožbeni stroški
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, se v zemljiški knjigi zaznamuje pred pravnomočnostjo.
Pritožbeni stroški so stroški v zvezi z enim od izvršilnih dejanj izvršbe na nepremičnine, zato bo vprašanje utemeljenosti in potrebnosti le-teh predmet odločanja izvršilnega sodišča v izvršilnem postopku.