PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK004486
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 157, 157/1. ZVCP-1 člen 132, 132/5.
postopek o prekršku - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - elektronski alkotest - psihofizično stanje - novi dokazi in dejstva - zapisnik - javna listina - smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku
Ponavljanje, da je preizkusu alkoholiziranosti nasprotoval zaradi bolečin v prsnem košu, za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom je namreč razvidno, da je bil preizkus opravljen v skladu z navodili proizvajalca, obdolženi se je z ugotovljenim rezultatom strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal. Očitno je torej, da obdolženčevo zdravstveno stanje ni bilo takšno, da preizkusa ne bi mogel opraviti. Navedba, da alkotest ni merilna naprava ampak le indikator je sicer točna. Kot takega ga obravnava tudi ZVCP-1. Vendar pa se šteje rezultat preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ZVCP-1, za dokazan, razen v primeru, da bi preizkušanec rezultatu preizkusa oporekal.
Zmotno je obdolženčevo stališče, da policist ne more biti priča, ker da je spisal obdolžilni predlog in da v postopku nastopa kot tožilec. ZP-1 v 5. alinei prvega odstavka 67. čl. glede zaslišanja prič napotuje na smiselno uporabo določb 234. do 244. čl. ZKP. Glede na navedene zakonske določbe se za priče vabijo osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o prekršku in kršitelju ter o drugih pomembnih okoliščinah. ZKP med osebami, ki ne smejo biti zaslišane kot priča, policistov ne navaja. Kot vsaka priča, pa je bil tudi policist pred zaslišanjem opozorjen na posledice krivega pričanja. Zato zgolj okoliščina, da je policist na kraju obravnaval prekršek, ni ovira za njegovo zaslišanje.
pogodba o varčevanju - pogodba o modrem varčevanju - pogodbene obresti – modro varčevanje
Tožena stranka se je s pogodbo zavezala, da bo povečala obrestno mero za obrestovanje pogodbenih obresti ob vsakem zaključnem pogodbenem letu v skladu s sklepom toženke o obrestnih merah, ki bo veljal ob zaključku pogodbenega leta. Pravilen je zaključek, da sklepov o obrestnih merah banke, ki tožnici obrestno mero ob zaključku pogodbenega leta znižajo, namesto zvišajo, ni mogoče upoštevati. Upoštevati pa tudi ni mogoče v promocijski brošuri navedenih obrestnih mer, ker se pogodbeni strani o tem nista dogovorili.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004491
ZP-1-UPB3 člen 22, 27, 156. ZVCP-1 člen 131, 131/1.
postopek o prekršku - vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi - metadon - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - obstoj prekrška - kršitev materialnega prava
Ni se mogoče strinjati z razlogi, ki jih navaja sodišče prve stopnje, zakaj ni obravnavalo kot prekršek povzročitev prometne nesreče z dne 6. februarja 2009. Navedlo je namreč, da je to storil že prekrškovni organ s tem, da je obdolžencu izdal plačilni nalog zaradi povzročitve prometne nesreče, kar pa ni res. Iz kopije plačilnega naloga je namreč razvidno, da je bil obdolžencu izdan plačilni nalog zaradi kršitve določil šestega odstavka 25. čl. ZVCP-1 (vožnja z vozilom po cesti v nasprotju s 1. in 2. odst. navedenega člena), torej ne zaradi povzročitve prometne nesreče kot jo obravnava 134. čl. in sankcije zanjo določa 234. čl. ZVCP-1. Četudi bi ugotovilo, da je dejanje temeljnega prekrška konzumirano v prekršku povzročitve prometne nesreče, bi moralo v primeru, da bi obdolženca spoznalo za odgovornega povzročitve prometne nesreče, že izrečeno globo za temeljni prekršek upoštevati pri izreku sankcije, v nasprotnem primeru pa enako, kot je storilo glede prvega prekrška, zaradi nedokazanosti postopek zoper obdolženca za ta prekršek ustaviti. Vsekakor bi morala biti odločitev vsebovana v izreku sodbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – bolniški stalež – delovna zmožnost
Če delodajalec poda delavcu izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker ugotovi, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ne obvesti, čeprav bi to moral in mogel storiti, in v odpovedi navedene napačen datum, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zgolj iz tega razloga ni nezakonita.
Zgolj zato ker tožniku v spornem obdobju ni bil odobren bolniški stalež, še ni mogoče zaključiti, da je z dela izostal nezakonito. Ugotavljanje vpliva zdravstvenega stanja na delovno zmožnost je strokovno medicinsko vprašanje, glede katerega sodišče v individualnem delovnem sporu ni vezano na (negativno) ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja, ampak samo ugotavlja okoliščine o upravičenosti odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti.
terjatev iz delovnega razmerja – prisilna poravnava
Kljub temu, da so bile terjatve tožnice za plačilo nadomestila plače in regresa za letni dopust za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pravnomočno ugotovljene šele po zaključku prisilne poravnave, se poplačajo pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave, ker izvirajo iz časa pred potrjeno prisilno poravnavo.
Zahteva, vložena na državno pravobranilstvo, ni procesna predpostavka za vložitev tožbe, zato tudi ne gre za „vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolžnika pred drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev“, s katerim bi nastopilo pretrganje zastaranja.
postopek o prekršku - identiteta med sodbo in obdolžilnim predlogom - nova dejstva in dokazi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi če je obdolženec ravnal po (očitno napačnih) navodilih svojega zagovornika in se zato ni odzival na vabila sodišča prve stopnje, je odgovornost, da ni podal zagovora in da ni mogoče upoštevati dokazov, ki jih v pritožbi predlaga, na njegovi strani. V skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 mora namreč pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel predlagati v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tega pa obdolženi ni izkazal.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 153, 153/3. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – krivdna odgovornost – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca
Tožnica si je poškodovala levi mezinec pri preseljevanju, ker je pri prenosu zadela ob kup z naloženo posodo, pri čemer ji je z višine na roko padel pokrov, ki ni bil pritrjen na posodo. Za škodo je krivdno odgovorna tožena stranka, ker se delo ni opravljalo na način, da bi bila zagotovljena varnost pri delu. Ob selitvi so zaradi pomanjkanja osebja sodelovali drugi delavci (med drugimi tudi tožnica, ki je bila sicer zaposlena kot vodja delilnice hrane), ki niso bili izobraženi oziroma usposobljeni za selitev, nadzora nad pravilnostjo izvajanja dela pa tudi ni vršila usposobljena oseba. Na podlagi navedenega tožnici ni mogoče očitati, da bi se morala prepričati, ali so pokrovi pritrjeni na posodo, tako da za nastanek poškodbe ni soodgovorna.
Ker je bila ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožnik pa ne želi nadaljevati delovnega razmerja pri toženi stranki, je upravičen do odškodnine po 118. členu ZDR. Prisojena odškodnina v znesku treh tožnikovih plač je primerna, saj upošteva vse okoliščine konkretnega primera (višino plače, delovno dobo, starost tožnika).
odškodnina – nepremoženjska škoda – zakonske zamudne obresti – zamuda
Tožeča stranka ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti od nepremoženjske škode šele od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ampak od nastanka zamude (oziroma skladno s tožbenim zahtevkom od kasnejšega datuma, to je od poteka 15-dnevnega roka po opominu), to je od dneva, ko je tožeča stranka na obe toženi stranki naslovila svoj odškodninski zahtevek (opomin na plačilo odškodnine).
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 257, 257/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poseben primer ponarejanja listin
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, saj je tožnik kršil pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin, ko se je v lastnem interesu prijavil na računalniški tečaj in ga obiskoval, prijavnico za tečaj (naročilnico) pa je izpolnil tako, da je navedel kot naziv ustanove toženo stranko in sebe kot odgovorno osebo. Posledično je bil seminar neupravičeno zaračunan toženi stranki.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker je kot natakar izdajal gostom pijačo brez izstavljenega računa. Upoštevaje, da je pravilnik za vodenje poslovanja tožene stranke natančno določal, da je natakar dolžan gostu vročiti račun in da je tožnik vedel, da je račun treba izstaviti, je krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
odškodninska odgovornost države – okrnitev svobode - neutemeljeno odvzeta prostost – neutemeljen pripor – objektivna odgovornost države – nepremoženjska škoda - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih in dejstvo, da tožnica kakšnega posebnega duševnega trpljenja ni izkazala, bi bila pravična odškodnina iz tega naslova odškodnina v višini 4.000,00 EUR, torej odškodnina v višini približno štirih povprečnih mesečnih neto plač v času sojenja sodišča prve stopnje, v juniju 2009 oziroma 60,00 EUR na dan (67 dni pripora – 4.000 EUR).
Ko pritožba zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava v posledici zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter za to trditev navaja razloge, je to pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0058842
OZ člen 111, 111/1, 190, 193. ZVPot člen 41, 41/1.
pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine – obresti od vnaprej plačane kupnine – odpadla pravna podlaga – neupravičena obogatitev – obsega vračanja – plačilo zakonskih zamudnih obresti
41. člen ZVPot je mogoče uporabiti le v primeru, da se prodajna pogodba uresniči in prodajalec blago dobavi ali opravi storitev, ne pa v primeru, ko je prodajna pogodba razvezana ali razveljavljena.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058858
ZIZ člen 226, 226/4, 226/5.
začasna odredba – denarna kazen – višina denarne kazni – poseg v osebnostne pravice
Namen denarne kazni iz 4. odstavka 226. člena ZIZ ni kaznovanje. Kaznovanje pa se odraža tudi v obliki določanja nesorazmerno ali drastično visokih zneskov. Takšen pa je v konkretnem primeru znesek 100.000,00 EUR, katerega je pritožbeno sodišče znižalo na 30.000,00 EUR.