STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0059058
ZIZ člen 272. OZ člen 52, 55.
začasna odredba – verjetnost terjatve – tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine – obličnost pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini – ničnost pogodbe
Če pogodba, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini (zavezovalni posel), ni sklenjena v pisni obliki, je nična (52. in 55. čl. OZ). Tako ni podlage za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalni posel). Ker tožeča stranka ni zatrjevala, da je bil dogovor o prodaji njunega solastnega deleža s tožencem sklenjen v pisni obliki, niti ni predložila pisne listine, ni izkazala verjetnosti terjatve kot pogoja za izdajo začasne odredbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog za odpoved
Kadar delodajalec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ob sklicevanju na 1. in 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, za zakonitost takšne odpovedi zadostuje, da se ugotovi, da so podani razlogi za odpoved po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, in ni potrebno dokazovati tudi obstoja razlogov za odpoved po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč zadošča že obstoj enega od zakonsko predpisanih razlogov za odpoved.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - izpraznitev poslovnega prostora – izpraznitveni nalog – več pravnih podlag – odpoved najemne pogodbe – sodna odpoved najemne pogodbe – zahteva za izpraznitev poslovnega prostora
Pravna podlaga je del tožbenih navedb in praviloma ne sodi v obvezno sestavino tožbenega zahtevka, vendar pa sta v skladu z ZPSPP pogoja za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora tako sodna odpoved najemne pogodbe s strani najemodajalca, kot tudi zahteva za izpraznitev poslovnega prostora.
V primeru, ko se je postopek končal iz formalnih razlogov – zaradi umika predloga – ni uporabna za nepravdni postopek specifična ureditev stroškovnih posledic. V konkretnem primeru, ko so predlagatelji tekom postopka umaknili predlog, gre za procesno situacijo v nepravdnem postopku, ki jo ZNP posebej ne ureja, je pa urejena v ZPP, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZPP v zvezi s členom 37 ZNP.
razpis naroka za glavno obravnavo – čas, potreben za pripravo na narok
Če se stranka s preložitvijo naroka na rok, krajši od 15 dni, strinja oziroma predlaga preložitev pravočasno razpisanega naroka, sodišče pa njenemu predlogu ugodi in narok preloži (čeprav na krajši rok od 15 dni), se ne more sklicevati na kršitev 2. odst. 280. člena ZPP. Poleg tega 15-dnevnega roka ni treba spoštovati pri vabljenju stranke (ki ima pooblaščenca) na zaslišanje. Pri svojem zaslišanju stranka nastopa kot dokazno sredstvo, ki daje izjave vednosti o spornih dejstvih. Za to pa se ji na zaslišanje ni treba pripravljati.
Začasna odredba lahko preneha zgolj iz zakonsko predvidenih razlogov, med katere pa ne spada delitev parcele, torej se vsa bremena zemljiškoknjižno prenašajo na nove parcele – naslednice, ne glede na kasnejše katastrske spremembe parcel.
Pravni interes (pravna korist) predstavlja možnost, da stranka z uveljavljanim pravnim sredstvom doseže zase ugodnejši pravni položaj, kot ga ima ali da obstoječega vsaj zavaruje pred grozečimi posegi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0058842
OZ člen 111, 111/1, 190, 193. ZVPot člen 41, 41/1.
pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine – obresti od vnaprej plačane kupnine – odpadla pravna podlaga – neupravičena obogatitev – obsega vračanja – plačilo zakonskih zamudnih obresti
41. člen ZVPot je mogoče uporabiti le v primeru, da se prodajna pogodba uresniči in prodajalec blago dobavi ali opravi storitev, ne pa v primeru, ko je prodajna pogodba razvezana ali razveljavljena.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058858
ZIZ člen 226, 226/4, 226/5.
začasna odredba – denarna kazen – višina denarne kazni – poseg v osebnostne pravice
Namen denarne kazni iz 4. odstavka 226. člena ZIZ ni kaznovanje. Kaznovanje pa se odraža tudi v obliki določanja nesorazmerno ali drastično visokih zneskov. Takšen pa je v konkretnem primeru znesek 100.000,00 EUR, katerega je pritožbeno sodišče znižalo na 30.000,00 EUR.
Pravna pravila ODZ kot ZTLR so določala enake pogoje za priposestvovanje - dobroverno lastniško posest, kar pomeni, da mora oseba, ki uveljavlja takšno pravico, imeti stvar v posesti kot svojo stvar in biti hkrati v dobri veri, da je stvar njegova last.
Po določbi 3. člena ZPPLPS se kot nova parcela odmeri le stavbišče, na katerem stoji zgradba in šele potem se lahko predlaga vpis v etažno lastnino le za to na novo odmerjeno parcelo. Predlog za vpis etažne lastnine na parceli, ki v naravi predstavlja stavbo, dvorišče in njivo ni utemeljen.
ZDen člen 44, 45. ZSOS člen 7. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 7, 12, 12/1, 12/1-2.
odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada – obresti od odškodnine v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada
Kadar sodišče prizna upravičencu odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada in se obveznice izročajo na podlagi odločbe, ki je postala pravnomočna po 1. 7. 1996 (po datumu, ki je določen za začetek obrestovanja glavnice), je osnova za izračun enaka odškodnini, na katero se glasi odločba. Za take primere je obrestovanje obveznic urejeno v 45. členu ZDen (po 6 % z zakonom določeni obrestni meri), in ne v 7. odstavku 44. člen ZDen.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – renta – zakonske zamudne obresti
Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Čeprav je škoda nastala pred uveljavitvijo OZ, zakonske zamudne obresti od zahtevane odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo od dneva zamude dalje, dan zamude pa se ugotovi v skladu z določbo 2. odstavka 324. člena ZOR.
Ob upoštevanju določbe 1. odstavka 195. člena ZOR je tožnik upravičen do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem. Ker pa je njegov zaslužek zaradi njegove delne nezmožnosti za delo manjši, mu je tožena stranka na podlagi določbe 2. odstavka 195. člena ZOR dolžna plačevati tudi rento.
prenehanje delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za sodno varstvo – sprememba tožbe
Tožnik je tožbo, s katero je zahteval sodno varstvo zaradi prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo razvidno iz dejstva, da mu je toženec zaključil delovno knjižico, sicer vložil pravočasno, vendar je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu je bila vročena kasneje, postavil prepozno – po izteku prekluzivnega tridesetdnevnega roka. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje tožbo, ki je po spremembi vsebovala le zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa zahtevka za ugotovitev nezakonitosti predhodnega dejanskega prenehanja delovnega razmerja, utemeljeno zavrglo.
Stališče sodišča prve stopnje, da terjatev ni likvidna, če je sporna in nedoločena, je preozko in zato materialnopravno zmotno. OZ pojma likvidnost izrecno ne določa, zato je treba biti pri njegovi razlagi zelo previden, saj bi ozka razlaga in strogo razumevanje likvidnosti lahko hitro pripeljalo do sklepa, da je mogoče pobotanje samo s terjatvijo, ki je ugotovljena s pravnomočno sodbo. Samo takšna terjatev je namreč v celoti nesporna in določena. Priznanje terjatve tako ni pogoj za njeno zmožnost pobotanja.
Ko so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, je nadaljnji kontradiktoren postopek brezpredmeten. Z navedbami, ki jih toženec poda po izteku roka za odgovor na tožbo, ne more odpraviti učinkov svoje zamude.
obnova postopka – nova dejstva po pravnomočnosti sodbe
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma če so ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku, to je praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo (člen 386. ZPP).
ZDR člen 110, 111/1, 111/1-2. Pravilnik o posesti in nošenju službenega orožja in streliva v policiji člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – naklep
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, saj je tožnik s tem, ko je v nasprotju s predpisi v tujino odnesel službeno pištolo, huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Očitano kršitev je storil naklepno. Dejstvo, da so italijanski organi pištolo zaplenili, je posledica te kršitve in zato ni potrebno, da bi tožnik tudi glede te posledice ravnal naklepno oziroma s hudo malomarnostjo.
Prenovitev ali novacija predstavlja enega od načinov prenehanja obveznosti, vendar morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon. To pa je sporazum strank o prenehanju prejšnje obveznosti, ki se nadomesti z novo, ki ima drugačen predmet ali drugačno pravno podlago.
Odpust dolga v smislu člena 319. člena OZ je kot način prenehanja obveznosti možen le v primeru, ko upnik iz kakršnegakoli razloga izjavi, da dolžniku obveznosti ni potrebno izpolniti, slednji pa se s tem strinja.
Ker iz navedenih dejanskih ugotovitev izhaja zaključek, da je obstajala posojilna terjatev tožeče stranke do toženke in tudi denarna terjatev toženke do tožeče stranke iz delovnega razmerja, je mogoče glede na sporazum med pogodbenikoma, zaključiti le, da je prišlo do pobota in da sta navedeni terjatvi prenehali obstajati.
SPZ člen 257, 271. ZNP člen 23, 35. ZPP člen 158, 158/1.
pridobitev stavbne pravice - najemna pogodba za zemljišče - pravica zgraditi počitniško hišo - stroški nepravdnega postopka - umik predloga
Prvostopenjsko sodišče je pravilo odgovorilo na ključno vprašanje, ali je predlagateljica pridobila stavbno pravico ex lege. Pritožbeno sodišče meni, da ne gre za situacijo, ki jo ureja drugi odstavek 271. čl. SPZ.