EKČP člen 6, 8, 13. URS člen 26. ZOdv člen 25, 31. ZUS člen 2, 61.
povrnitev škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do pravičnega zadoščenja - odločanje na podlagi polne jurisdikcije
Upravnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS ni zavezovala absolutna zapoved odločanja na podlagi polne jurisdikcije, vključno z nadomestitvijo odločbe pristojnega organa odvetniške zbornice (2. čl., 61. čl. ZUS). Upoštevaje vlogo odvetniške zbornice, ki ji je zaupano imenovanje odvetnikov v posebnem (na podlagi zakona in njenega statuta predpisanem) postopku, njene odločitve ni mogoče nadomeščati z upravnim aktom. Lahko gre zgolj za kontrolo pravilnosti izvedbe postopka in odločanja. Zato ravnanje obeh sodišč ne more predstavljati kršitve pravice do sojenja v razumnem roku oziroma do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Pravna pravila ODZ kot ZTLR so določala enake pogoje za priposestvovanje - dobroverno lastniško posest, kar pomeni, da mora oseba, ki uveljavlja takšno pravico, imeti stvar v posesti kot svojo stvar in biti hkrati v dobri veri, da je stvar njegova last.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0059058
ZIZ člen 272. OZ člen 52, 55.
začasna odredba – verjetnost terjatve – tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine – obličnost pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini – ničnost pogodbe
Če pogodba, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini (zavezovalni posel), ni sklenjena v pisni obliki, je nična (52. in 55. čl. OZ). Tako ni podlage za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalni posel). Ker tožeča stranka ni zatrjevala, da je bil dogovor o prodaji njunega solastnega deleža s tožencem sklenjen v pisni obliki, niti ni predložila pisne listine, ni izkazala verjetnosti terjatve kot pogoja za izdajo začasne odredbe.
predlog za oprostitev sodnih taks – nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Sodišče mora stranko, ki je vložila nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pozvati na dopolnitev predloga, četudi je predlog vložila po odvetniku.
Dokazno breme glede vseh prvin odškodninskega primera (z izjemo krivde), torej tudi glede vprašanja nastanka (pravno priznane) škode, je na strani oškodovanca. Ker zavarovalnica v regresni pravdi vstopi v pravice oškodovanca, je to trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice.
razpis naroka za glavno obravnavo – čas, potreben za pripravo na narok
Če se stranka s preložitvijo naroka na rok, krajši od 15 dni, strinja oziroma predlaga preložitev pravočasno razpisanega naroka, sodišče pa njenemu predlogu ugodi in narok preloži (čeprav na krajši rok od 15 dni), se ne more sklicevati na kršitev 2. odst. 280. člena ZPP. Poleg tega 15-dnevnega roka ni treba spoštovati pri vabljenju stranke (ki ima pooblaščenca) na zaslišanje. Pri svojem zaslišanju stranka nastopa kot dokazno sredstvo, ki daje izjave vednosti o spornih dejstvih. Za to pa se ji na zaslišanje ni treba pripravljati.
lastninjenje podjetij – začasna odredba po ZLPP – začasna odredba po ZDen – prepoved razpolaganja po ZDen – ničnost pogodbe – vznemirjanje lastninske pravice
Zavarovanje zahtevkov, ki se nanašajo na podjetja, ki se lastninsko preoblikujejo, je ZLPP v 9. do 16. čl. uredil posebej z namenom, da se ob istočasnem procesu denacionalizacije omogoči tudi nemoten proces lastninskega preoblikovanja podjetij. Ker se tožnika tega zavarovanja nista poslužila, ničnostna sankcija za pravni posel, ki ga je sklenilo podjetje (2. odst. 88. čl. ZDen), ne pride v poštev.
izločitev sodnika – zahteva za izločitev sodnika - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
V primeru izvedbe glavne obravnave daje zakon stranki možnost, da izločitev sodnika zahteva vse do izdaje sklepa o zaključku glavne obravnave. Možnost zahtevati izločitev do izdaje odločbe je predvidena le tedaj, če je bila odločba izdana brez obravnave.
OZ člen 381. ZOR člen 200, 203, 919. ZPP člen 7, 7/1, 350, 350/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – podrejeni tožbeni zahtevek – načelo dispozitivnosti – prekoračitev tožbenega zahtevka – konformni način obrestovanja – trenutek nastopa zamude – tek zakonskih zamudnih obresti
Tožena stranka utemeljeno izpostavlja, da zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode, kot tudi skupen znesek priznanega denarnega zadoščenja, ne izraža ustreznega razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in je iz tega razloga potrebna sprememba prvostopenjske odločitve v obsegu, kot je potreben, da bo višina odmerjene odškodnine odražala ustrezno ravnovesje med načelom individualizacije višine odškodnine in načelom objektivne pogojenosti njene višine.
Tožeča stranka je sicer na glavni obravnavi dne 8.6.2009 postavila tudi podrejeni tožbeni zahtevek, ki pa ga je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo, saj ga glede na dejstvo, da je delno ugodilo primarno postavljenemu tožbenemu zahtevku, sploh ne bi smelo obravnavati. Eventualni zahtevek je namreč postavljen le za primer, če bo primarni zahtevek v celoti zavrnjen. S tem je sodišče prve stopnje kršilo načelo dispozitivnosti, saj je pri svojem odločanju prekoračilo tožbeni zahtevek, kar je sicer mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi. V primeru, da kršitev s pravnimi sredstvi ni odpravljena, pri čemer pritožbeno sodišče na takšno kršitev ne pazi po uradni dolžnosti, saj po izrecni določbi tretjega odstavka 350. člena ZPP sodišče druge stopnje na prekoračitev tožbenega zahtevka pazi samo na zahtevo stranke, postane odločitev v tem delu pravnomočna in je s tem nezakonitost sanirana. Ker tožeča stranka, ki bi sicer imela pravni interes za pritožbo, prvostopenjske odločitve v tem obsegu ne izpodbija, pritožbeno sodišče v takšno odločitev ne more več posegati.
V skladu z Zakonom o predpisani obrestmi meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO) je bil do 28.6.2003 uveljavljen konformni način obrestovanja, kar pomeni, da se zamudne obresti ob vsaki spremembi obrestne mere zamudnih obresti prištejejo k glavnici, ki prestavlja osnovo za izračun zamudnih obresti v naslednjem obračunskem obdobju, tako da se določila ZOR oziroma OZ, ki obrestovanja obresti ne dovoljujejo, v tem obsegu ne uporabljajo.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – priglasitev terjatve v stečajnem postopku – trenutek nastanka škode
Ni res, da je v obravnavanem primeru prišlo do škode šele takrat, ko tožnik ni prejel izplačila iz stečajne mase. Tožnikova škoda je namreč nastala že z iztekom roka za prijavo terjatev v stečajnem postopku, ki ga je tožnikov pooblaščenec zamudil. Najkasneje takrat je bilo jasno, da tožnik zaradi malomarnosti svojega pooblaščenca ne bo prišel do že pravnomočno prisojene odškodnine. Dejstvo, da tedaj še ni moglo biti znano, kolikšen del stečajne mase bi ob njeni delitvi pripadal tožniku, če bi pravočasno prijavil svojo odškodninsko terjatev, pa na začetek zastaranja ni imelo nobenega vpliva.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 193. ZPP člen 7, 212, 319, 319/3, 359.
pobot – procesno pobotanje – materialno pobotanje – pobotni ugovor – odločitev o pobotnem ugovoru – – prepoved reformatio in peius – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – obseg vrnitve – izplačilo škode leasingodajalcu
O pobotnem ugovoru bi moralo biti odločeno v izreku sodbe, saj gre za primer procesnega in ne materialnega pobotanja. Tožena stranka ni zatrjevala, da bi že pred pravdo podala pobotno izjavo, kar bi pomenilo, da uveljavlja ugovor ugasle pravice (torej materialno pobotanje, o katerem sodišče odloči samo v obrazložitvi sodbe). Kljub takšni ugotovitvi pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe ni spreminjalo, saj bi bila odločitev o pobotnem ugovoru v izreku sodbe tožencu v škodo.
Zavarovalnica je odškodnino izplačala leasingodajalcu, ki je imel v primeru škodnega primera pravico, da od pogodbe o leasingu odstopi in da leasingojemalec vozilo predčasno odkupi. V takšnem primeru je moral leasingodajalec odšteti prejeti znesek odškodnine od terjatev, ki jih je imel nasproti leasingojemalcu. Toženec je neupravičeno obogaten, čeprav sam sicer ni neposredno prejel odškodnine od zavarovalnice, a je vozilo odkupil po znatno nižji ceni - nižji natančno za znesek škode, ki mu jo je plačal tudi tožnik. Tožnik pa je prikrajšan, ker je zavarovalnici dolžan povrniti izplačano odškodnino na podlagi regresnega zahtevka.
zmota pri sklepanju pogodbe – opravičljiva zmota – skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu
Po 66. členu OZ se zmota pri sklepanju pogodbe upošteva le, če je opravičljiva. Takšna pa je zmota samo takrat, ko je pogodbena stranka pri sklepanju pogodbe ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu.
povrnitev premoženjske škode - dokaz z izvedencem – strokovno znanje – osnovno znanje matematike - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti
Sodišče prve stopnje je razpolagalo z vsemi potrebnimi podatki o zaslužku tožnice v obdobju pred škodnim dogodkom in je moralo opraviti zgolj enostaven matematični izračun, kakšen izpad dohodka je tožnica utrpela, ker v času zdravljenja ni mogla več opravljati dela plačanega preko študentskega servisa.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – tožbeni zahtevek
V primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo delavec sprejme, je sodno varstvo bistveno zoženo in sicer samo na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, saj delavec kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi ohrani zaposlitev. Skladno s tem odpade presoja zakonitosti odpovedi o pogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov.
Ker tožnica ni izpodbijala veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi, bi lahko v sporu o odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi postavila le odškodninski zahtevek oziroma v primeru neustreznosti nove zaposlitve zahtevek za plačilo sorazmernega dela odpravnine, ker prejšnja pogodba o zaposlitvi ni oživela le na podlagi ugotovitve neutemeljenosti odpovednega razloga. Če bi hotela doseči veljavnost prejšnje pogodbe o zaposlitvi, pa bi morala tožnica izpodbijati veljavnost nove pogodbe o zaposlitvi po splošnih predpisih civilnega prava.
ZPP člen 180, 180/1. ZOR člen 155, 200, 200/1. OZ člen 132, 179, 179/1.
sklepčnost tožbe
Sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni aplikaciji materialnega prva za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka.
dokazni standard – prepričanje kot dokazni standard
Da je mogoče neko dejstvo vzeti kot podlago sodne odločbe, mora biti dokazano s tako stopnjo, da je izključen vsak razumen dvom; da v resničnost ugotovljenih dejstev ne dvomi noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.
solastninska pravica – teorija o zlorabi pravice – krajevno običajen način – način uporabe – postavitev snegolovov
Postavitev snegolovov je nekaj krajevno običajnega. Zato njihova postavitev na tistem realnem delu solastne stvari, ki ga upravlja toženec, pomeni izvrševanje solastninske pravice v mejah abstraktnega upravičenja in ne predstavlja posega v solastninsko pravico drugega solastnika.
začasna odredba – verjetnost terjatve – skupno premoženje zakoncev – čas pridobitve skupnega premoženja – skupno odplačevanje kredita
Skupno odplačevanje kredita ne predstavlja veljavnega naslova za pridobitev lastninske pravice. Res je, da je skupno premoženje tisto, ki ga zakonca pridobita z delom, vendar pod nadaljnjim pogojem, da je pridobljeno v času trajanja zakonske zveze.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog za odpoved
Kadar delodajalec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ob sklicevanju na 1. in 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, za zakonitost takšne odpovedi zadostuje, da se ugotovi, da so podani razlogi za odpoved po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, in ni potrebno dokazovati tudi obstoja razlogov za odpoved po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč zadošča že obstoj enega od zakonsko predpisanih razlogov za odpoved.