EKČP člen 6, 8, 13. URS člen 26. ZOdv člen 25, 31. ZUS člen 2, 61.
povrnitev škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do pravičnega zadoščenja - odločanje na podlagi polne jurisdikcije
Upravnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS ni zavezovala absolutna zapoved odločanja na podlagi polne jurisdikcije, vključno z nadomestitvijo odločbe pristojnega organa odvetniške zbornice (2. čl., 61. čl. ZUS). Upoštevaje vlogo odvetniške zbornice, ki ji je zaupano imenovanje odvetnikov v posebnem (na podlagi zakona in njenega statuta predpisanem) postopku, njene odločitve ni mogoče nadomeščati z upravnim aktom. Lahko gre zgolj za kontrolo pravilnosti izvedbe postopka in odločanja. Zato ravnanje obeh sodišč ne more predstavljati kršitve pravice do sojenja v razumnem roku oziroma do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ZPP člen 4, 289, 289/2. ZZK-1 člen 244, 244/3. SPZ člen 9.
pravica do obravnavanja pred sodiščem – posredno izvajanje dokazov – izbrisna tožba – domneva dobre vere
Sodišče je odločilo zgolj po hitrem in poenostavljenem postopku, z vpogledom v izjave strank in nekaterih prič v kazenskem postopku, brez neposrednega izvajanja dokazov, čeprav se stranke slednjemu niso odpovedale. S tem je sodišče kršilo procesne pravice tožnikov do obravnavanja pred sodiščem, saj jima je onemogočilo, da bi se neposredno izjavila o svojih trditvah ter navedbah in predlaganih dokazih nasprotne stranke, prav tako pa tudi nista imela možnosti sodelovati pri izvedbi dokazov in obravnavanju uspeha dokazovanja.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – renta – zakonske zamudne obresti
Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Čeprav je škoda nastala pred uveljavitvijo OZ, zakonske zamudne obresti od zahtevane odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo od dneva zamude dalje, dan zamude pa se ugotovi v skladu z določbo 2. odstavka 324. člena ZOR.
Ob upoštevanju določbe 1. odstavka 195. člena ZOR je tožnik upravičen do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem. Ker pa je njegov zaslužek zaradi njegove delne nezmožnosti za delo manjši, mu je tožena stranka na podlagi določbe 2. odstavka 195. člena ZOR dolžna plačevati tudi rento.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog za odpoved
Kadar delodajalec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ob sklicevanju na 1. in 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, za zakonitost takšne odpovedi zadostuje, da se ugotovi, da so podani razlogi za odpoved po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, in ni potrebno dokazovati tudi obstoja razlogov za odpoved po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč zadošča že obstoj enega od zakonsko predpisanih razlogov za odpoved.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0059058
ZIZ člen 272. OZ člen 52, 55.
začasna odredba – verjetnost terjatve – tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine – obličnost pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini – ničnost pogodbe
Če pogodba, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini (zavezovalni posel), ni sklenjena v pisni obliki, je nična (52. in 55. čl. OZ). Tako ni podlage za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalni posel). Ker tožeča stranka ni zatrjevala, da je bil dogovor o prodaji njunega solastnega deleža s tožencem sklenjen v pisni obliki, niti ni predložila pisne listine, ni izkazala verjetnosti terjatve kot pogoja za izdajo začasne odredbe.
razpis naroka za glavno obravnavo – čas, potreben za pripravo na narok
Če se stranka s preložitvijo naroka na rok, krajši od 15 dni, strinja oziroma predlaga preložitev pravočasno razpisanega naroka, sodišče pa njenemu predlogu ugodi in narok preloži (čeprav na krajši rok od 15 dni), se ne more sklicevati na kršitev 2. odst. 280. člena ZPP. Poleg tega 15-dnevnega roka ni treba spoštovati pri vabljenju stranke (ki ima pooblaščenca) na zaslišanje. Pri svojem zaslišanju stranka nastopa kot dokazno sredstvo, ki daje izjave vednosti o spornih dejstvih. Za to pa se ji na zaslišanje ni treba pripravljati.
krivdna odgovornost – nesreča, ki jo povzroči premikajoče motorno vozilo – izključna krivda
Določbo 4. odst. 154. člena OZ, po kateri za škodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil solidarno, je uporabiti, kadar je povzročiteljev škode več. V kolikor pa je po pravilih o krivdni odgovornosti povzročitelj škode le en imetnik motornega vozila, pa čeprav je na drugi strani oškodovanih več imetnikov motornih vozil, je uporabiti določbo 1. odst. 154. člena OZ.
Ko sodišče prejme izjavo o umiku tožbe, te ni več mogoče preklicati.
tekst :
Pritožbi tožeče stranke se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.
Obrazložitev
S sklepom z dne 15. 5. 2009 je sodišče ustavilo pravdni postopek, saj je tožeča stranka podala umik tožbe z zahtevkom: „1. da se prodajno pogodbo L-K-008-0016 z dne 04.03.2008 razveljavi, 2. da se t.i. zemljiško knjižni predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice Dn. št. 7327/08 z dne 14.03.2008 vzame za nepredmetnega oz. se ga zavrže, 3. da se sklep sodišča Dn. št. 7327/08 z dne 17.04.2008 vzame za nepredmetnega oz. kot takega, ki nima pravne podlage oz. se ga izreče za „pro nullo declarari“, 4. da se pogodbo o potrošniškem finančnem lizingu nepremičnine, št. 2558/08 z dne 13.03.2008, ki je omenjena v prodajni pogodbi L-K-008-0016 z dne 04.03.2008, tudi razveljavi in zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov“.
S sklepom z dne 16. 6. 2009 je sodišče zaradi umika tožbe in v njej vsebovanega predloga tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za tožbo ustavilo tudi postopek odločanja o tem predlogu.
Zoper navedena sklepa se pritožuje tožnik.
V obširni pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2009 v bistvenem navaja, da je sicer res podal umik tožbe, vendar pa je naslednji dan podal tudi preklic umika. Ker tožba še ni bila nikomur vročena in ker zakon ne določa, da umika ni mogoče preklicati, meni, da je bil umik preklican, še preden je sodišče izdalo izpodbijani sklep in je zato ta kontradiktoren. Meni, da je ta nejasen tudi glede tega, katero sodbo je sodišče zavrglo, saj sta v sodnem spisu dva različna datuma na isti tožbi. Podaja svoj pogled na zakonodajo, pojasnjuje okoliščine izpodbijanih pravnih dejanj, svojega položaja, analizira pomanjkljivosti sodnega spisa, pojasnjuje svojo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks in podobno.
V pritožbi zoper sklep z dne 16.06.2009 pojasnjuje, da se je že pritožil na zgoraj navedeni sklep, da je umaknil tožbo in predlog za oprostitev sodnih taks hkrati in ju hkrati tudi preklical, sodišče pa ju je obravnavalo ločeno. Pojasnjuje tudi okoliščine preostalih sodnih postopkov, v katerih je udeležen, opozarja na napake sodišča in podobno.
Pritožbi nista utemeljeni.
K pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2009
Tožnik je dne 4. 3. 2009 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo, v kateri zahteva:
da se prodajno pogodbo L-K-008-0016 z dne 04.03.2008 razveljavi,
da se t. i. zemljiško knjižni predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice Dn. št. 7327/08 z dne 14.03.2008 vzame za brezpredmetnega oz. se ga zavrže,
da se sklep sodišča Dn. št. 7327/08 z dne 17.04.2008 vzame za nepredmetnega oz. kot takega, ki nima pravne podlage oz. se ga izreče za „pro nullo declarari“,
da se pogodbo o potrošniškem finančnem lizingu nepremičnine, št. 2558/08 z dne 13.03.2008, ki je omenjena v prodajni pogodbi L-K-008-0016 z dne 04.03.2008, tudi razveljavi.
Zahteva tudi povrnitev stroškov pravdnega postopka.
Dne 9. 3. 2009 je sodišče prejelo umik tožbe, dne 10. 3. 2009 pa preklic umika. Ni dvoma, da je tožnik umaknil tožbo z zgoraj citiranim tožbenim zahtevkom, ne glede na morda nekoliko nejasno označbo datumov vložitve tožbe. Pa tudi ni dvoma, da je sodišče ustavilo pravdni postopek, začet ravno z obravnavano tožbo. To navsezadnje priznava tudi pritožnik, ki navaja, da je to tožbo res umaknil, le da je podani umik kasneje preklical. Ker zakon ne določa, da umika tožbe ni mogoče preklicati in ker tožba še ni bila vročena toženi stranki, meni, da podlage za izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo. Takšnemu stališču pa ne gre pritrditi.
3. odstavek 188. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da v primeru, ko je tožba umaknjena, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. V pravni teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati niti preden bi sodišče izdalo sklep o umiku. Izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme, zato je sklep sodišča le deklaratorne narave. Izjavo o umiku bi bilo mogoče preklicati le, če bi sodišče izjavo o preklicu umika prejelo prej ali vsaj sočasno z umikom (1). Ker tudi glede na pritožbene navedbe ne more biti sporno, da je sodišče prejelo preklic tožnikove izjave o umiku tožbe dan kasneje kot samo izjavo o umiku, umika ni mogoče šteti kot brezpredmetnega. Tožnikovo dopolnitev tožbe, ki jo je prejelo po prejemu izjave o umiku tožbe, pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot novo tožbo, pritožnikove navedbe v zvezi s tem pa niso predmet presoje izpodbijanega sklepa.
K pritožbi zoper sklep z dne 16.06.2009
Ker je sodišče prejelo umik tožbe, v kateri je tožnik predlagal tudi oprostitev plačila sodnih taks, je ustavilo tudi postopek odločanja o oprostitvi plačila sodne takse za tožbo. Tudi v tej pritožbi ponovljeno stališče, da je tožnik izjavo o umiku tožbe tudi preklical, kot je bilo že zgoraj obrazloženo, ne more držati. Ker je bil ustavljen pravdni postopek, je sodišče ustavilo tudi odločanje o oprostitvi plačila taks za tožbo, s posebnim sklepom pa je odločilo o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse v pritožbenem postopku. S tem, ko je sodišče prve stopnje ločeno odločilo o ustavitvi pravdnega postopka in oprostitvi plačila sodne takse, pa tudi ni zagrešilo nobene procesne kršitve, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (1. odstavek 339. člena ZPP).
Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pri presoji pa pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je sodišče prve stopnje uporabilo tudi materialno pravo (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbi tožeče stranke kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Ker sta predmet presoje le izpodbijana sklepa, pritožbeno sodišče ni povzemalo in se ni opredeljevalo do ostalih navedb pritožnika.
Ker pritožnik pritožbenih stroškov ni priglasil, pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (2. odstavek 163. člena ZPP)
Pristojnost sodnika posameznika za odločanje o pritožbi zoper sklep določa 1. odstavek 366.a člena ZPP.
(1) Glej Ude in drugi: Pravdni postopek; zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 217, pa tudi Juhart: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, str. 286. in naslednja.
zaznamba izvršbe – pravnomočnost sklepa o izvršbi – pritožbeni stroški
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, se v zemljiški knjigi zaznamuje pred pravnomočnostjo.
Pritožbeni stroški so stroški v zvezi z enim od izvršilnih dejanj izvršbe na nepremičnine, zato bo vprašanje utemeljenosti in potrebnosti le-teh predmet odločanja izvršilnega sodišča v izvršilnem postopku.
SPZ člen 70, 71. ZNP člen 126. SZ-1 člen 182, 182/3.
delitev solastnine - način delitve solastne stvari – delitev v naravi - podstrešje – celotna stavba – upravičen interes
Vsebino pogodb je treba upoštevati pri ugotavljanju upravičenega interesa predlagateljev in prve nasprotne udeleženke glede delitve nepremičnin v naravi.
Prenovitev ali novacija predstavlja enega od načinov prenehanja obveznosti, vendar morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon. To pa je sporazum strank o prenehanju prejšnje obveznosti, ki se nadomesti z novo, ki ima drugačen predmet ali drugačno pravno podlago.
Odpust dolga v smislu člena 319. člena OZ je kot način prenehanja obveznosti možen le v primeru, ko upnik iz kakršnegakoli razloga izjavi, da dolžniku obveznosti ni potrebno izpolniti, slednji pa se s tem strinja.
Ker iz navedenih dejanskih ugotovitev izhaja zaključek, da je obstajala posojilna terjatev tožeče stranke do toženke in tudi denarna terjatev toženke do tožeče stranke iz delovnega razmerja, je mogoče glede na sporazum med pogodbenikoma, zaključiti le, da je prišlo do pobota in da sta navedeni terjatvi prenehali obstajati.
SPZ člen 257, 271. ZNP člen 23, 35. ZPP člen 158, 158/1.
pridobitev stavbne pravice - najemna pogodba za zemljišče - pravica zgraditi počitniško hišo - stroški nepravdnega postopka - umik predloga
Prvostopenjsko sodišče je pravilo odgovorilo na ključno vprašanje, ali je predlagateljica pridobila stavbno pravico ex lege. Pritožbeno sodišče meni, da ne gre za situacijo, ki jo ureja drugi odstavek 271. čl. SPZ.
ZDKG člen 1, 5, 7, 14, 15, 15/1. ZD člen 14, 15, 26, 26/2.
dedovanje zaščitene kmetije - prevzemnik zaščitene kmetije - nedeljivost zaščitene kmetije - izplačilo dednega deleža - vrednost nujnega deleža - rok za izplačilo
Predlog delitve, po katerem bi dedinji postali solastnici določenih nepremičnin, ki sestavljajo zaščiteno kmetijo, ni v skladu z načelom nedeljivosti kmetij ob dedovanju, ki je uveljavljeno v številnih drugih določbah zakona, najbolj ga izraža določba 5. člena ZDKG, ki pravi, da deduje kmetijo pravilom samo en dedič.
Sodišče mora o obveznostih dediča do „nujnega„ dediča odločiti v izreku sklepa. V delu, v katerem je odločeno o dedičevih obveznostih do drugih upravičencev, gre za dajatveno naravo sklepa o dedovanju, ki predstavlja izvršilni naslov in mora vsebovati tudi rok za izpolnitev.
Stališče sodišča prve stopnje, da terjatev ni likvidna, če je sporna in nedoločena, je preozko in zato materialnopravno zmotno. OZ pojma likvidnost izrecno ne določa, zato je treba biti pri njegovi razlagi zelo previden, saj bi ozka razlaga in strogo razumevanje likvidnosti lahko hitro pripeljalo do sklepa, da je mogoče pobotanje samo s terjatvijo, ki je ugotovljena s pravnomočno sodbo. Samo takšna terjatev je namreč v celoti nesporna in določena. Priznanje terjatve tako ni pogoj za njeno zmožnost pobotanja.
ZFPPod člen 25, 27, 27/4. ZFPPIPP člen 442, 442/10. ZPP člen 81, 205, 208.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – zastaranje
Ker ZFPPIPP drugače ureja pravne posledice izbrisa pravne osebe iz sodnega registra in učinke izbrisa za pravice upnikov izbrisane pravne osebe, kot je bilo to urejeno v ZFPPod, (sedaj določa zastaranje zahtevkov upnikov do aktivnih družbenikov izbrisane družbe) sodišče prve stopnje tožbe zgolj zaradi poteka enoletnega roka od objave izbrisa tožene stranke iz sodnega registra ne bi smelo zavreči.
Zakon varuje samo tistega prejemnika odškodnine, ki je pošten. Tožeča stranka je tožencu izplačala odškodnino po sodbi sodišča prve stopnje, obenem pa je vložila pritožbo zoper to sodbo. Ob plačilu je toženi stranki sporočila, da bo v primeru, da se bo v nadaljevanju postopka ugotovilo, da oškodovanec (toženec) ni upravičen do take odškodnine, preveč izplačani znesek zahtevala nazaj. Toženec tako ni bil oziroma ni mogel biti pošten prejemnik odškodnine.
dokazovanje - višina škode - dokazna sredstva - pripoznava
Pravdni postopek ne pozna izključnih dokaznih sredstev. Nikakršnega utemeljenega razloga zato ni, da je mogoče višino škode, ki tožniku pripada, ugotavljati le s pomočjo računov, ki so bili izdani po škodnem dogodku. Višino škode je mogoče ugotavljati tudi z drugimi dokazi.
Tožnica je prosta vseh pogodbenih obveznosti, ker je obvestilo, da ji štipenditor zagotavlja sklenitev delovnega razmerja, prejela po izteku roka, določenega s pogodbo o štipendiranju. Sklep tožene stranke, s katerim je tožnici naložila, da je dolžna vrniti prejete štipendije in potne stroške, je nezakonit.
ZPP člen 286, 286/1, 286/2. ZTLR člen 54. SPZ člen 99, 212, 218.
prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov – priposestvovanje stvarne služnosti – prenehanje služnosti
Tožnica je šele po prvem naroku v arhivu svoje matere in s pomočjo matere našla zanjo pravno pomembno listino iz leta 1946 in jo predložila na drugem naroku, kar ni zavleklo postopka. Stališče, da bi si procesno gradivo lahko preskrbela že pred začetkom pravde, ker je bil začetek spora njena odločitev, ni sprejemljiv, ker prekluzije iz 1. odst. 286. čl. ZPP nasprotujejo težnjam po materialno pravilnem rezultatu sodnega postopka, zaradi česar je treba pri njihovi uporabi imeti restriktiven pristop. To pomeni krivdo stranke, ki zamuja, ne prestrogo razlagati.