nesporazum pri sestavi tožbe – poprava tožbe – pravočasnost navedb – utemeljen razlog
Tožnica je podala svojo „popravo tožbe“ z navedbami, da je pri sestavi tožbe prišlo do nesporazuma o opisu nastanka škodnega dogodka, na koncu glavne obravnave, ko so bili izvedeni že vsi dokazi. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da „nesporazum“ ob sestavi tožbe ne more pomeniti takšnega dejstva, ki ga je mogoče opredeliti za utemeljeni razlog.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Podjetniška kolektivna pogodba je lahko glede višine regresa za letni dopust ugodnejša od vsakokratne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti oziroma od vsakokratnega dogovora o višini regresa za letni dopust. To pomeni, da so tožnice upravičene do razlike med že izplačanim regresom za letni dopust in pripadajočim regresom za letni dopust glede na določbe podjetniške kolektivne pogodbe tožene stranke.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - obrazloženost ugovora
Ugovorne trditve dolžnika, da upniku nič ne dolguje, in da upniku ni izročil menice, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, so pravno pomembna dejstva, ki imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine (menice) lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična. Obstoja negativnih dejstev dolžnik ni dolžan dokazovati.
Tolmačenje, da bi imel lahko dolžnik iz razloga, ker ga je upnik v predlogu za izvršbo označil kot meničnega zavezanca (verodostojne listine upnik predlogu ni dolžan priložiti), le ugovore po meničnem pravu, bi dolžnika postavljalo v slabši položaj od toženca v pravdnem postopku, ki v odgovoru na tožbo zatrjuje negativno dejstvo, kar je napačno tudi z vidika temeljnih procesnih jamstev.
SPZ člen 70, 71. ZNP člen 126. SZ-1 člen 182, 182/3.
delitev solastnine - način delitve solastne stvari – delitev v naravi - podstrešje – celotna stavba – upravičen interes
Vsebino pogodb je treba upoštevati pri ugotavljanju upravičenega interesa predlagateljev in prve nasprotne udeleženke glede delitve nepremičnin v naravi.
dokazni standard – prepričanje kot dokazni standard
Da je mogoče neko dejstvo vzeti kot podlago sodne odločbe, mora biti dokazano s tako stopnjo, da je izključen vsak razumen dvom; da v resničnost ugotovljenih dejstev ne dvomi noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.
solastninska pravica – teorija o zlorabi pravice – krajevno običajen način – način uporabe – postavitev snegolovov
Postavitev snegolovov je nekaj krajevno običajnega. Zato njihova postavitev na tistem realnem delu solastne stvari, ki ga upravlja toženec, pomeni izvrševanje solastninske pravice v mejah abstraktnega upravičenja in ne predstavlja posega v solastninsko pravico drugega solastnika.
začasna odredba – verjetnost terjatve – skupno premoženje zakoncev – čas pridobitve skupnega premoženja – skupno odplačevanje kredita
Skupno odplačevanje kredita ne predstavlja veljavnega naslova za pridobitev lastninske pravice. Res je, da je skupno premoženje tisto, ki ga zakonca pridobita z delom, vendar pod nadaljnjim pogojem, da je pridobljeno v času trajanja zakonske zveze.
lastninjenje podjetij – začasna odredba po ZLPP – začasna odredba po ZDen – prepoved razpolaganja po ZDen – ničnost pogodbe – vznemirjanje lastninske pravice
Zavarovanje zahtevkov, ki se nanašajo na podjetja, ki se lastninsko preoblikujejo, je ZLPP v 9. do 16. čl. uredil posebej z namenom, da se ob istočasnem procesu denacionalizacije omogoči tudi nemoten proces lastninskega preoblikovanja podjetij. Ker se tožnika tega zavarovanja nista poslužila, ničnostna sankcija za pravni posel, ki ga je sklenilo podjetje (2. odst. 88. čl. ZDen), ne pride v poštev.
ZZK-1 člen 4, 199, 199/1, 199/2, 199/3, 199/4. ZIZ člen 30, 32, 34.
načelo javnosti – omejitev dostopa do osebnih podatkov
Za dostop do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani javni knjigi, je dovolj, da upnik izkaže, da te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do dolžnika in da to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi – dolžniku.
izločitev sodnika – zahteva za izločitev sodnika - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
V primeru izvedbe glavne obravnave daje zakon stranki možnost, da izločitev sodnika zahteva vse do izdaje sklepa o zaključku glavne obravnave. Možnost zahtevati izločitev do izdaje odločbe je predvidena le tedaj, če je bila odločba izdana brez obravnave.
OZ člen 381. ZOR člen 200, 203, 919. ZPP člen 7, 7/1, 350, 350/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – podrejeni tožbeni zahtevek – načelo dispozitivnosti – prekoračitev tožbenega zahtevka – konformni način obrestovanja – trenutek nastopa zamude – tek zakonskih zamudnih obresti
Tožena stranka utemeljeno izpostavlja, da zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode, kot tudi skupen znesek priznanega denarnega zadoščenja, ne izraža ustreznega razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in je iz tega razloga potrebna sprememba prvostopenjske odločitve v obsegu, kot je potreben, da bo višina odmerjene odškodnine odražala ustrezno ravnovesje med načelom individualizacije višine odškodnine in načelom objektivne pogojenosti njene višine.
Tožeča stranka je sicer na glavni obravnavi dne 8.6.2009 postavila tudi podrejeni tožbeni zahtevek, ki pa ga je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo, saj ga glede na dejstvo, da je delno ugodilo primarno postavljenemu tožbenemu zahtevku, sploh ne bi smelo obravnavati. Eventualni zahtevek je namreč postavljen le za primer, če bo primarni zahtevek v celoti zavrnjen. S tem je sodišče prve stopnje kršilo načelo dispozitivnosti, saj je pri svojem odločanju prekoračilo tožbeni zahtevek, kar je sicer mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi. V primeru, da kršitev s pravnimi sredstvi ni odpravljena, pri čemer pritožbeno sodišče na takšno kršitev ne pazi po uradni dolžnosti, saj po izrecni določbi tretjega odstavka 350. člena ZPP sodišče druge stopnje na prekoračitev tožbenega zahtevka pazi samo na zahtevo stranke, postane odločitev v tem delu pravnomočna in je s tem nezakonitost sanirana. Ker tožeča stranka, ki bi sicer imela pravni interes za pritožbo, prvostopenjske odločitve v tem obsegu ne izpodbija, pritožbeno sodišče v takšno odločitev ne more več posegati.
V skladu z Zakonom o predpisani obrestmi meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO) je bil do 28.6.2003 uveljavljen konformni način obrestovanja, kar pomeni, da se zamudne obresti ob vsaki spremembi obrestne mere zamudnih obresti prištejejo k glavnici, ki prestavlja osnovo za izračun zamudnih obresti v naslednjem obračunskem obdobju, tako da se določila ZOR oziroma OZ, ki obrestovanja obresti ne dovoljujejo, v tem obsegu ne uporabljajo.
Začasna odredba lahko preneha zgolj iz zakonsko predvidenih razlogov, med katere pa ne spada delitev parcele, torej se vsa bremena zemljiškoknjižno prenašajo na nove parcele – naslednice, ne glede na kasnejše katastrske spremembe parcel.
Pravni interes (pravna korist) predstavlja možnost, da stranka z uveljavljanim pravnim sredstvom doseže zase ugodnejši pravni položaj, kot ga ima ali da obstoječega vsaj zavaruje pred grozečimi posegi.
prenehanje delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za sodno varstvo – sprememba tožbe
Tožnik je tožbo, s katero je zahteval sodno varstvo zaradi prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo razvidno iz dejstva, da mu je toženec zaključil delovno knjižico, sicer vložil pravočasno, vendar je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu je bila vročena kasneje, postavil prepozno – po izteku prekluzivnega tridesetdnevnega roka. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje tožbo, ki je po spremembi vsebovala le zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa zahtevka za ugotovitev nezakonitosti predhodnega dejanskega prenehanja delovnega razmerja, utemeljeno zavrglo.
Pravna pravila ODZ kot ZTLR so določala enake pogoje za priposestvovanje - dobroverno lastniško posest, kar pomeni, da mora oseba, ki uveljavlja takšno pravico, imeti stvar v posesti kot svojo stvar in biti hkrati v dobri veri, da je stvar njegova last.
Ko so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, je nadaljnji kontradiktoren postopek brezpredmeten. Z navedbami, ki jih toženec poda po izteku roka za odgovor na tožbo, ne more odpraviti učinkov svoje zamude.
EKČP člen 6, 8, 13. URS člen 26. ZOdv člen 25, 31. ZUS člen 2, 61.
povrnitev škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do pravičnega zadoščenja - odločanje na podlagi polne jurisdikcije
Upravnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS ni zavezovala absolutna zapoved odločanja na podlagi polne jurisdikcije, vključno z nadomestitvijo odločbe pristojnega organa odvetniške zbornice (2. čl., 61. čl. ZUS). Upoštevaje vlogo odvetniške zbornice, ki ji je zaupano imenovanje odvetnikov v posebnem (na podlagi zakona in njenega statuta predpisanem) postopku, njene odločitve ni mogoče nadomeščati z upravnim aktom. Lahko gre zgolj za kontrolo pravilnosti izvedbe postopka in odločanja. Zato ravnanje obeh sodišč ne more predstavljati kršitve pravice do sojenja v razumnem roku oziroma do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog za odpoved
Kadar delodajalec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ob sklicevanju na 1. in 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, za zakonitost takšne odpovedi zadostuje, da se ugotovi, da so podani razlogi za odpoved po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, in ni potrebno dokazovati tudi obstoja razlogov za odpoved po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč zadošča že obstoj enega od zakonsko predpisanih razlogov za odpoved.