zaznamba izvršbe – pravnomočnost sklepa o izvršbi – pritožbeni stroški
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, se v zemljiški knjigi zaznamuje pred pravnomočnostjo.
Pritožbeni stroški so stroški v zvezi z enim od izvršilnih dejanj izvršbe na nepremičnine, zato bo vprašanje utemeljenosti in potrebnosti le-teh predmet odločanja izvršilnega sodišča v izvršilnem postopku.
SPZ člen 132. OZ člen 90, 120, 247, 247/3. ZVPot člen 23, 24, 24/3-2, 53. ZPotK člen 4, 4/4.
lex commissoriae – sale and lease back - ničnost pogodbe – realizacija pogodbe – konvalidacija – prepoved odpovedi pravicam potrošnika
Kombinacija in vsebina vseh sklenjenih poslov ter tudi njihovo časovno zaporedje in časovna bližina izkazujejo le to, da bi tožnica izgubila lastninsko pravico na v najem vzetih nepremičninah (oziroma je ne bi mogla pridobiti nazaj), če ne bi odplačala vseh denarnih obveznosti iz sklenjene pogodbe o finančnem leasingu in da sta se obe pogodbeni stranki vseh teh posledic zavedali. Takšen medsebojno očitno povezan sklop pravnih poslov ne vsebuje varovalke - na primer klavzule, da sme tožena stranka v primeru, da terjatev ne bo poravnana, prodati dano stvar sama ali s posredovanjem koga drugega po tržni ceni ob dospelosti terjatve in se poplačati šele iz izkupička ali pa da upnik lahko obdrži lastninsko pravico nad stvarjo šele potem, ko jo je ocenil nekdo tretji, morebitni presežek vrednosti nad terjatvijo pa mora izročiti tožnici. V primeru, ko pogodba takšnih ali podobnih določb ne vsebuje, pomeni to kršitev določbe 132. člena SPZ - „lex commissoriae“ in posledično ničnost takšne pogodbe oziroma vseh medsebojno povezanih pogodb, ki skupaj predstavljajo omenjeno zakonsko prepoved.
zavrnitev predloga za brezplačno pravno pomoč - poziv na predložitev pooblastila – poziv na odobritev procesnih dejanj – posledice zamude
Sklep, s katerim sodišče naloži pooblaščencu, da v roku predloži pooblastilo, se vroči vložniku pravnega sredstva in ne stranki. Sodišče ne pozove same stranke k odobritvi opravljenih procesnih dejanj.
Odvetnik je po ZPP neposredno izenačen s krivdo stranke oziroma stranka mora trpeti posledice zamude, če jih ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik.
tekst :
Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6.5.2009 zavrglo pritožbo tožeče stranke proti sodbi z dne 10.9.2008, ker odvetnik D. M. ni predložil pooblastila.
Proti temu sklepu je tožeča stranka podala predlog za postavitev v prejšnje stanje in tudi pritožbo proti zavrženju pritožbe. Navaja, da je odvetnik D.M. tožnika obvestil zadnji dan pritožbenega roka proti sodbi z dne 10.9.2008 in najavil pritožbo in po telefonu najavljeno pritožbo je tožnik že tedaj odobril. Sklep o zavrženju pritožbe pa je prejel tožnik 29.5.2009. Odvetnik D. M. ga ni obvestil, da je bil pozvan, da v osmih dneh predloži pooblastilo tožnika. Če bi ga, bi prišel pooblastilo podpisati. Tožnik osebno ni zakrivil, da je pritožba zavržena, saj ni vedel za sklep z dne 24.3.2009, s katerim je bil odvetnik pozvan, da predloži pooblastilo. Do tega je prišlo zaradi odvetnika. Če bi sodišče pozvalo tožnika direktno, da predloži pooblastilo, bi ta to uredil in zamude ne bi bilo. Zato predlaga postavitev v prejšnje stanje in da sodišče dovoli pritožbo. Če sodišče temu ne bi ugodilo, pa vlaga pritožbo zoper sklep z dne 6.5.2008, saj tožniku zaradi kršitve 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Domnevni pooblaščenec je vložil pritožbo brez predloženega pooblastila in torej tudi ni bil pooblaščen za vročitev sklepa z dne 24.3.2009. Ker tožnik osebno ni bil pozvan k predložitvi pooblastila ali k taki izjavi, mu je odvzeto sodelovanje pred sodiščem.
Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev pritožbe. Stroškov ne priglaša.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za postavitev v prejšnje stanje s sklepom z dne 5.8.2009. Ugotavlja, da je bil odvetnik D. M. postavljen z odločbo o BPP št. 1149/2007 le za izvajanje brezplačne pravne pomoči pred sodiščem prve stopnje. Nato je bila z odločbo BPP 164/2009 z dne 30.1.2009 prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči pred pritožbenim sodiščem zavrnjena. Zato je sodišče prve stopnje pozvalo vložnika pritožbe, to je odvetnika D.M., da predloži pooblastilo, in o tem izdalo sklep, s katerim je opozorilo, da bo sicer pritožba zavržena. Sodišče prve stopnje povzema navedbe tožnika, da je z odvetnikom na zadnji dan pritožbenega roka 29.1.2009 govoril po telefonu in da to izhaja tudi iz obrazložitve odločbe o BPP 164/2009. Prošnja je bila zavrnjena in tožnik nikoli ni trdil, da z odločitvijo o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči ni bil seznanjen. Zato je sodišče štelo, da tožnik ni bil dovolj skrben, da si v pritožbenem postopku priskrbi pooblaščenca s formalnim pooblastilom. Sodišče ugotavlja, da razlogi tožnika, da je bil v pravni zmoti, da mu bo dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni razlog, da bi mu sodišče dovolilo postavitev v prejšnje stanje in razveljavilo sklep o zavrženju pritožbe.
Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Opozarja, da je tožnik laik in da mu sodišče neupravičeno nalaga, da bi moral biti bolj skrben, ko mu je bila zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Čakal je na poziv svojega zastopnika ali na poziv sodišča. Sodišče dopušča možnost, da bi tožnik moral vedeti, da ima odvetnik pooblastilo. Tožnik o zahtevi za predložitev pooblastila ni bil obveščen, pooblastilo ni bilo predloženo in pritožba z dne 29.1.2009 je bila zavržena. Tega tožnik ni zakrivil in brez krivde mu je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče bi moralo opraviti narok po 120. členu ZPP, saj ne gre za očitno neupravičen razlog. Opozarja, da je prejel toženkin odgovor na svojo pritožbo in da je na to vlogo odgovoril po prejemu izpodbijanega sklepa, vendar že peti dan po prejemu. Sodišče pa mu ni dodelilo nobenega roka za odgovor toženki z dne 7.7.2009, ampak je izdalo izpodbijani sklep. Tožnik bi oba predlagana dokaza ponudil na naroku za vrnitev v prejšnje stanje.
Pritožbi nista utemeljeni.
Tožeča stranka je predlagala predlog za vrnitev v prejšnje stanje v vlogi z dne 11.6.2009. V predlogu predlaga, da sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, in sicer bi moralo poslati poziv za predložitev pooblastila neposredno tožniku in zato predlaga, da sodišče sklep o zavrženju pritožbe 6.5.2008 razveljavi in pritožbo odstopi pritožbenemu sodišču. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da gre pri predlogu tožnika za trditev, da bi sodišče prve stopnje moralo njega pozvati, da predloži pooblastilo odvetnika D.M., ki je vložil pritožbo. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je treba sklep, s katerim sodišče naloži pooblaščencu, da v roku predloži pooblastilo (4. odstavek 98. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 130. člena prehodnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP) vročiti vložniku pravnega sredstva in ne stranki. Sodišče torej ne pozove same stranke k odobritvi opravljenih procesnih dejanj (primerjaj komentar Galič A. Komentar ZPP, 1. knjiga, stran 407 do 409). Enako stališče je že dalj časa izoblikovano v sodni praksi (primerjaj pravno mnenje Vrhovnega sodišča, Objava pravnih mnenj št. 2/96, odločba Vrhovnega sodišča VIII Ips 210/2007). Odvetnik je tako po ZPP neposredno izenačen s krivdo stranke oziroma stranka mora trpeti posledice zamude, če jih ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik (Galič A., Ibidem, stran 481). Tožnik smiselno tudi trdi v obeh pritožbah, da je zaradi pravne zmote utrpel škodo. Glede vrnitve v prejšnje stanje velja načelo, da nepoznavanje prava škodi (ignorantia iuris nocet). Stranka je tako naknadno izvedela, šele po prejemu sklepa o zavrženju pritožbe, da njen odvetnik ni pravočasno predložil pooblastila, kljub temu, da ga je sodišče s sklepom z dne 24.3.2009 pozvalo. Vendar to ni razlog za postavitev v prejšnje stanje. Ne glede na to pa je treba ponoviti, kar je že ugotovilo sodišče prve stopnje, da tako iz odločbe o zavrnitvi predloga za brezplačno pravno pomoč, kot iz same vloge tožnika izhaja, da je tožnik vedel, da ga odvetnik D. M. ne zastopa. Do tedaj v postopku je namreč sodišče štelo, da je odločba o brezplačni pravni pomoči enaka pooblastilu in tega dejstva tožnik ne graja. Tudi če bi grajal to dejstvo, tedaj pride pod vprašaj njegova lastna tožba, ki jo je vložil odvetnik Ž. na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, pa je tožniku pooblastilo vmes odpovedal.
Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da gre za tako očiten neopravičen razlog, da sodišču prve stopnje ni treba opraviti naroka (120. člen ZPP). Sodišče prve stopnje tako ni storilo očitne absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pritožnik v pritožbi zoper zavrnitev predloga za vzpostavitev v prejšnje stanje še navaja, da je prejel toženkin odgovor na predlog in pritožbo 15.7.2009 in da je na to vlogo odgovoril z vlogo 19.8.2009 in želel opozoriti, da mu sodišče ni dodelilo nobenega roka za odgovor toženke z dne 7.7.2009. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v spisu ni vloge tožnika z dne 19.8.2009 in tudi v popisu spisa te vloge ni najti. Zato na te navedbe ne more odgovarjati.
Ker je predlog za postavitev v prejšnje stanje sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, se tudi izkaže, da je bila vloga odvetnika D. M., ki jo je naslovil „pritožba tožeče stranke z dne 10.9.2008“, pravilno zavržena.
Zato sta obe pritožbi neutemeljeni in ju je bilo treba zavrniti (365. člen ZPP).
oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Dohodki invalidnega polnoletnega tožnika so nižji od minimalne plače. Dohodki tožnikovih staršev so povprečni, potrebe pa zaradi obiskovanja tožnika v varstveni ustanovi, kjer je nastanjen, povečane. S plačilom takse, ki več kot petkrat presega tožnikovo invalidnino, bi bila sredstva, s katerimi se družina preživlja, znatno zmanjšana.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – priglasitev terjatve v stečajnem postopku – trenutek nastanka škode
Ni res, da je v obravnavanem primeru prišlo do škode šele takrat, ko tožnik ni prejel izplačila iz stečajne mase. Tožnikova škoda je namreč nastala že z iztekom roka za prijavo terjatev v stečajnem postopku, ki ga je tožnikov pooblaščenec zamudil. Najkasneje takrat je bilo jasno, da tožnik zaradi malomarnosti svojega pooblaščenca ne bo prišel do že pravnomočno prisojene odškodnine. Dejstvo, da tedaj še ni moglo biti znano, kolikšen del stečajne mase bi ob njeni delitvi pripadal tožniku, če bi pravočasno prijavil svojo odškodninsko terjatev, pa na začetek zastaranja ni imelo nobenega vpliva.
zmota pri sklepanju pogodbe – opravičljiva zmota – skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu
Po 66. členu OZ se zmota pri sklepanju pogodbe upošteva le, če je opravičljiva. Takšna pa je zmota samo takrat, ko je pogodbena stranka pri sklepanju pogodbe ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu.
lastninjenje podjetij – začasna odredba po ZLPP – začasna odredba po ZDen – prepoved razpolaganja po ZDen – ničnost pogodbe – vznemirjanje lastninske pravice
Zavarovanje zahtevkov, ki se nanašajo na podjetja, ki se lastninsko preoblikujejo, je ZLPP v 9. do 16. čl. uredil posebej z namenom, da se ob istočasnem procesu denacionalizacije omogoči tudi nemoten proces lastninskega preoblikovanja podjetij. Ker se tožnika tega zavarovanja nista poslužila, ničnostna sankcija za pravni posel, ki ga je sklenilo podjetje (2. odst. 88. čl. ZDen), ne pride v poštev.
prenehanje delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za sodno varstvo – sprememba tožbe
Tožnik je tožbo, s katero je zahteval sodno varstvo zaradi prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo razvidno iz dejstva, da mu je toženec zaključil delovno knjižico, sicer vložil pravočasno, vendar je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu je bila vročena kasneje, postavil prepozno – po izteku prekluzivnega tridesetdnevnega roka. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje tožbo, ki je po spremembi vsebovala le zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa zahtevka za ugotovitev nezakonitosti predhodnega dejanskega prenehanja delovnega razmerja, utemeljeno zavrglo.
posest - pojem posesti – opustitev posesti – posestno varstvo
Za posest ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizični kontakt. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati, jo uživati in z njo razpolagati. Zato ni pomembno, ali je tožnica stanovanje uporablja redno ali pa le občasno. Popolna opustitev posesti stanovanja bi bila izkazana, če bi tožnica iz stanovanja odnesla vse svoje stvari, oddala ključ stanovanja in opustila vsako voljo, da stanovanje uporablja za kakršenkoli namen.
ZPP člen 39, 41, 44, 44/3, 161, 161/3, 180, 182/4, 286b. ZIZ člen 168, 168/3.
vrednost spornega predmeta - podrejeni zahtevek - stvarna pristojnost sodišča - tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika - sklepčnost tožbe - stroški postopka
1. Glede stvarne pristojnosti za podrejeni zahtevek tožena stranka šele v pritožbi prvič očita absolutno bistveno kršitev postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev spada med lažje absolutne bistvene kršitve, zato jo pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). To pa pomeni, da se tudi stranka na to kršitev ne more uspešno sklicevati, če je ni pravočasno uveljavljala med postopkom na prvi stopnji (člen 286.b ZPP).
2. Vpis lastninske pravice na dolžnika lahko s tožbo zahteva upnik prav v primeru, ko nima listine, ki bi bila sama po sebi primerna za vpis v zemljiško knjigo. Zmotne so torej pritožbene navedbe, da bi tožeča stranka morala že razpolagati z listino, ki je v skladu s 40. členom ZZK-1 podlaga za vknjižbo. Če bi s takšno listino razpolagala, ji ne bi bilo treba vložiti tožbe, ampak bi v skladu z določbo tretjega odstavka 168. člena ZIZ lahko direktno predlagala vpis na dolžnika.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - vpis v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - načelo kavzalnosti
V našem pravnem sistemu velja v razmerju med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom načelo kavzalnosti. Ena od posledic tega načela je tudi to, da kupec ne more zahtevati sklenitve razpolagalnega pravnega posla (to je izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila) za nekaj drugega kot se je prodajalec zavezal z zavezovalnim pravnim poslom.
OZ člen 168. ZNP člen 97. ZVO-1 člen 76, 79. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov Občine Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda člen 20.
zemljišče na vodovarstvenem območju – možnost uporabe – trajno onemogočena raba - odškodnina za premoženjsko škodo – izguba na dobičku – pravna podlaga - aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – odškodninski zavezanec
Pritrditi je stališču pritožbe, da ZV-1, ki je veljal v kritičnem obdobju, ni dajal pravice do odškodnine zaradi zmanjšanja dohodka od kmetijstva, ter da edino pravno podlago za prisojo uveljavljane odškodnine za obravnavano obdobje predstavlja Odlok iz leta 1992, katerega veljavnost je bila podaljšana na podlagi prehodnih določb ZV-1. Zadevni Odlok je v 20. členu določal, da uporabnikom in lastnikom zemljišč, na katerih je s tem Odlokom prepovedana ali omejena uporaba agrotehničnih sredstev, pripada zaradi omejitve možnosti pridobivanja dohodka in zaradi povečanih stroškov odškodnina, ki se sporazumno določi med lastniki zemljišč in upravljalci vodnih virov. Zavezanec za plačilo odškodnine zaradi opisanih okoliščin torej ni bila država, temveč upravljalci vodnih virov.
izvršilni naslov - ustreznost izvršilnega naslova - vrnitev delavca na delo - določljivost zneskov nadomestila plače
Z izvršilnim predlogom uveljavlja plačilo le za čas po pravnomočnosti sodne odločbe do vrnitve delavca na delo, v takem primeru izvršilno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 233. člena ZIZ, odloča o nadomestilu plače za čas po pravnomočnosti sodne odločbe do vrnitve delavca na delo.
ZPP člen 242, 242/2, 249, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/6.
stroški postopka - stroški in nagrada izvedenca - zakonske zamudne obresti
Procesni predpis, ki določa, kako izvedenec, ki je sodeloval v pravdnem postopku po sklepu sodišča, priglasi stroške in nagrado za svoje delo, je Zakon o pravdnem postopku – ZPP. Tako 249. člen ZPP vsebuje določbe o zahtevku, ki ga ima izvedenec zoper državo za povrnitev stroškov in nagrade. Glede povrnitve teh stroškov in nagrade citirano zakonsko določilo v svojem drugem odstavku napotuje na določbe 242. člena ZPP. Zato bi moral, v kolikor je želel uveljaviti tudi svojo pravico do povrnitve zakonskih zamudnih obresti od priznane glavnice, ki ima podlago v določbi šestega odstavka 48. člena Pravilnika, le te zahtevati že z zahtevkom za povrnitev stroškov in nagrade (npr. s pripisom: „ v primeru plačilne zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti glavnice, do plačila“).
pogodba o trajni vlogi sredstev - oškodovanje družbene lastnine - kršitev ustavnih pravic
Ukrep, ki ga je imel na podlagi 48.a člena ZLPP na voljo revizijski organ, če tožena stranka ne bi sama uskladila oškodovanj, je med drugim tudi naložitev pravilnega izkazovanja lastninskih deležev, kar je bilo naloženo toženi stranki pred pričetkom lastninskega preoblikovanja, saj je bila z dokončno odločbo revizijskega organa ugotovljena med drugim nezakonita delitev dobička (tožnica do njega ni bila upravičena) pri toženi stranki v škodo družbenega kapitala na račun zasebnega, za kar ni bilo podlage v zakonu. Iz navedenih razlogov se pritožnica neutemeljeno sklicuje na pogodbo (ki sicer ni bila izpodbita, kar večkrat ponovi pritožba), ki jo je sklenila s prednikom toženke, saj je bil predmet tudi naknadna delitev dobička, ta pa je bila zatem opravljena v nasprotju s prisilnimi predpisi, in ne more na podlagi pogodbe o vložku dela plač sedaj tožnica uveljaviti denarnih zahtevkov, ki bi izvirali iz nezakonite delitve dobička.
Glede na določbo tožnikove pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela direktorja sektorja, da se glede pravic, obveznosti in odgovornosti delavca uporabljajo med drugim tudi določbe kolektivnih pogodb, in upoštevajoč dejstvo, da položaj direktorja sektorja kot vodilnega delavca ni identičen položaju poslovodnih oseb, je tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 28. čl. SKPgd utemeljen.
OZ člen 376. ZIP člen 251 c. ZOR člen 87, 103, 103/1, 105, 105/1, 110, 111, 112, 277, 277/3, 399, 399/1. ZPP člen 7, 155, 337, 337/1, 392.
posojilna pogodba – sporazum o zavarovanju denarne terjatve – ničnost - pogodbeno dogovorjene zamudne obresti - pogodbeno dogovorjene obresti za terjatev izraženo v tuji valuti – ničnost dogovora o pogodbenih obrestih – nemoralen pogodbeni dogovor o zamudnih obrestih – ne ultra alterum tantum – ugotavljanje ničnosti izvršilnega naslova po pravnomočnosti sklepa o izvršbi - izpodbijanje/ničnost sodne poravnave – veljavnost pooblastila za sklenitev sporazuma o zavarovanju denarne terjatve – izvršljivost in določljivost izreka sodbe – razpravno načelo – uspeh pravdne stranke z obrestnim delom zahtevka in vpliv na odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov
Ker je bila pooblaščenka posojilojemalca pooblaščena tudi za sklenitev sodnega sporazuma o zavarovanju terjatve, ob dejstvu, da je posojilna pogodba z dne 31.1.1994 postala del zapisnika o naroku, na katerem se je odločalo o sporazumu za zavarovanje terjatve, delno, glede višine zamudnih obresti, pa je bila na naroku tudi modificirana, je utemeljen zaključek, da neobstoj pooblastila ob sami sklenitvi posojilne pogodbe z dne 31.1.1994 nima posledic za njeno veljavnost, saj je bila ta pomanjkljivost s tem, ko sta toženka in pooblaščenka posojilojemalca na naroku ponovno potrdili vsebino posojilne pogodbe kot podlago na naroku ugotovljene terjatve, sanirana.
Kljub temu da v izreku ni navedena višina obrestne mere pogodbenih obresti, nad katero je sporazum ničen, je z opisno oznako "obresti, ki presegajo obresti, ki jih plačuje za devizne hranilne vloge na vpogled Nova KBM d.d., Maribor" izrek dovolj določljiv ter v morebitnem izvršilnem postopku ne bo dvoma, na katero višino obresti se izrek nanaša.
Ni mogoče kot nemoralnih šteti pogodbeno dogovorjenih zamudnih obresti za terjatve, izražene v tuji valuti, ki ne presegajo realne obrestne mere zamudnih obresti za tolarske terjatve.
odškodninska odgovornost – več povzročiteljev - solidarna odgovornost – sodelovanje v pretepu
Kadar ni mogoče ugotoviti, kateri od tožencev, ki je sodeloval v pretepu, je tožniku povzročil škodo, so vsi udeleženci solidarno odgovorni za vso nastalo škodo.