pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - uvajanje novih programov
Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ni utemeljen, saj je tožena stranka dokazala utemeljen razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Delo, ki ga je opravljala tožnica, je bilo potrebno zaradi širitve kapacitet, za takšno širitev je bilo treba instalirati nove proizvodne linije z vsemi stroji in napravami, na teh novih linijah oz. strojih pa pripraviti in vpeljati nove proizvode in tehnologije za izdelavo izdelkov za nove tipe vozil, ki jih je tožena stranka postopno vpeljevala v spornem obdobju.
razveza pogodbe o zaposlitvi – sprememba okoliščin – sprememba prebivališča
Tožbeni zahtevek za razvezo pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin, to je zaradi spremembe stalnega prebivališča delavca (tožene stranke) in posledičnega povečanja stroškov prevoza na delo z dela za delodajalca (tožeče stranke), ni utemeljen, ker ZDR v določbi, ki izrecno določa načine prenehanja delovnega razmerja, možnosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin ne vsebuje. V primeru spremenjenih okoliščin se namreč predvideva sprememba oziroma sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
ustavitev postopka – fikcija umika tožbe – izostanek z naroka
Ker tožnik na prvi narok za glavno obravnavo kljub izkazanemu vabilu ni pristopil, je odločitev sodišča prve stopnje, da se umik tožbe vzame na znanje in da se postopek ustavi, pravilna.
povzročitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – osebnostne pravice – poseg v osebnostne pravice – pravica do duševne celovitosti (integritete)
Toženčeva izjava »ima [tožničin invalidni sin] samo pet dni delovne dobe in da mora delati za takšne ter da se je nalašč vrgel pod avto«, ki jo je tožničinemu sinu izrekel vpričo nje, je zavržna in vulgarna do te mere, da ne predstavlja le žalitve invalida, pač pa posega tudi v čustvovanje njegovih najbližjih, in sicer do te mere, da posega v osebno integriteto ob žalitvah navzočega svojca, v konkretnem primeru tožničino.
Pri presoji tožnikove zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine se lahko upošteva le pokojninska doba, ki jo je dopolnil v zavarovanju pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ne pa tudi doba oz. čas, ko tožnik ni bila zavarovan v Sloveniji, ker je bil v BiH) v trajanju 14 let, 11 mesecev in 10 dni. Na podlagi pokojninske dobe v takšnem trajanju pa tožnik pogojev ne izpolnjuje.
dobra vera - zaupanje v zemljiško knjigo -pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje - konkurenca dveh pridobitnih naslovov - nacionalizacija
Če je kvalificirani posestnik posedoval nepremičnino toliko časa, kolikor je potrebno za priposestvovanje, pred nacionalizacijo, je pridobil lastninsko pravico na teh nepremičninah s priposestovanjem, čeprav so te nepremičnine kasneje postale družbena lastnina.
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje samo poštena oz. dobroverna oseba. V dobri veri je lahko le tisti, ki ne ve oz. mu ni treba vedeti, da stanje vpisa v zemljiški knjigi ni točno. Ker toženci ob vrnitvi podržavljene nepremičnine in ob dedovanju niso bili v dobri veri, se mora njihova na podlagi odločbe o denacionalizaciji pridobljena lastninska pravica umakniti priposestvovani lastninski pravici tožeče stranke.
prometna nezgoda v tujini – povzročitelj nezgode tujec – vozilo, zavarovano pri tuji zavarovalnici - oškodovanec slovenski državljan – pooblaščenec odgovornostne zavarovalnice
Tožbo za uveljavitev plačila odškodnine je možno vložiti proti povzročitelju nesreče ali odgovornostni zavarovalnici, ko sta znana, na podlagi določila 42.a in 20. člena ZOZP.
ZIZ člen 170, 170/2. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 49, 49/2, 280, 280/1, 280/2. ZZK-1 člen 5, 86, 86/1.
izvršba na nepremičnine – začetek stečajnega postopka – prenehanje ločitvene pravice,pridobljene z izvršbo – pridobitev ločitvene pravice - ugovor stečajnega upravitelja
Z dnem zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ki je določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa (po 5. členu ZZK-1 je to pri vpisih po uradni dolžnosti trenutek, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu), je upnik pridobil zastavno pravico na nepremičninah in s tem ločitveno pravico.
URS člen 14, 23/1, 25, 26. EKČP člen 6, 13. OZ člen 179, 180, 181, 182.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja v razumnem roku pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do enakosti pred zakonom - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - osebnostna pravica
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je mogoče kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, do učinkovitega pravnega sredstva in pravice do enakosti pred zakonom, obravnavati v okviru duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic po 179. členu OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0058455
ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD člen 258, 258/2. OZ člen 186.
gospodarski spor - spor med gospodarsko družbo in članom organa upravljanja - odškodninska odgovornost članov uprave - opustitev nadzora nad izvajanjem pogodbe - protipravnost ravnanja - nedopustnost ravnanja - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave - subjektivna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - uporaba pravnega standarda - standard vestnega in poštenega gospodarstvenika - navadna škoda - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - vmesna sodba - solidarna obveznost
Odškodninska odgovornost članov uprave je institut korporacijskega in ne obligacijskega prava. Odškodninska odgovornost članov uprave je posebna oblika odškodninske odgovornosti, ki izhaja iz posebnega statusa članov uprave. Ta posebni status ne izhaja toliko iz mandatnega razmerja članov uprave z delniško družbo, temveč predvsem iz akta o imenovanju, na podlagi katerega dobijo člani uprave upravičenje, da upravljajo in razpolagajo s premoženjem delniške družbe.
Za vzpostavitev odškodninske odgovornosti članov uprave mora tožeča stranka zatrjevati in dokazati, da je tožena stranka kršila svoje dolžnosti (protipravnost), tožena stranka pa se lahko pred tem očitkom brani z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je pošteno in vestno izpolnjevala svoje dolžnosti (krivda). Možnost dokazovanja, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, pomeni, da se člani uprave pred odškodninsko odgovornostjo lahko branijo z razlogi, ki sodijo v njihovo sfero. To pa kaže na to, da je odškodninska odgovornost članov uprave bližje subjektivni kot objektivni odškodninski odgovornosti. Za objektivno odškodninsko odgovornost namreč velja, da se je odgovorna oseba lahko razbremeni le z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je vzrok za škodo dogodek oziroma ravnanje, ki je izven njene sfere.
Dejstva, navedena v predpravdnem izvedenskem mnenju, veljajo za priznana in s tem za ugotovljena, kolikor jih nasprotna stranka konkretizirano ne prereka.
Vprašanje, ali sta toženi stranki vestno in pošteno izpolnjevali svoje dolžnosti, pomeni uporabo pravnega standarda in tako uporabo materialnega prava. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je na splošno ugotavljalo, ali sta toženi stranki sproti preverjali rezultate projekta, ki ga je izvajala svetovalna družba. V zvezi s spremljanjem projekta svetovalne družbe X je namreč v konkretnem primeru odločilno le vprašanje, ali sta toženi stranki ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika pri ugotavljanju, ali so bili dejansko doseženi prihranki, kakor jih je prikazovala svetovalna družba, in tako, ali so bili izpolnjeni pogoji za izplačilo pogodbenega honorarja.
določitev nujne poti – ugotovljena služnost - načelo odprtega sojenja
Dejstvo, da je v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča vknjižena služnostna pravica vožnje osebnega avtomobila in peš hoje, ni ustrezna podlaga za zaključek, da ima gospodujoče zemljišče povezavo z javno cesto.
Naloga nepravdnega sodišča je, da v okviru materialnega procesnega vodstva predlagatelja seznani z metodami, sredstvi oz. dokazi, s katerimi je mogoče preveriti predlagateljevo argumentirano navedbo, da mu služnostna pravica ne omogoča dostopa do javne poti.
Ravnanje tožnice, ki je policijsko poročilo predložila šele po prvem naroku, se je pa nanj že pred tem sklicevala (oziroma predlagala sodišču, da opravi poizvedbe na policiji), je v skladu z določbo 286. čl. ZPP, ki določa, do kdaj mora stranka ponuditi dokaze.
Če je tožnikova škoda v tem, da več let ne more voziti osebnega vozila in mora zato za vožnje plačevati drugim osebam, tožba ni nepopolna, če tožnik navede osebe, katerim je za vožnje plačeval in mesečne zneske ter skupne zneske plačila za vožnje. Ni potrebno, da bi tožnik za vsakodnevne vožnje v tožbi navedel še vse relacije, pri čemer gre za daljše večletno časovno obdobje. Zaradi pomanjkanja navedb o vrsti in relacijah vsakodnevnih voženj tožba ni nepopolna, da bi jo sodišče lahko zavrglo v skladu z določilom 108. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056831
SPZ člen 43, 44, 99. ZTLR člen 28. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 181, 189, 274, 337. sodišče : 3.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – ugotovitvena tožba – pravni interes – obstoj pravde - litispendenca – zavrženje tožbe
Ker sta toženca s pravnomočno sodbo v drugi zadevi dokazala, da sta lastnika spornega dela parcele, kjer je tožnik zatrjeval vznemirjanje in torej tožnik ni lastnik tega dela, je bil zahtevek pravilno zavrnjen.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba o preživljanju otrok – nujno preživljanje – regulacijska začasna odredba – izjemen ukrep
Tudi v postopkih v družinskih razmerjih morajo začasne odredbe ostati omejene zgolj na nujne primere, tiste, ko sodišče ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.