ustavitev postopka – fikcija umika tožbe – izostanek z naroka
Ker tožnik na prvi narok za glavno obravnavo kljub izkazanemu vabilu ni pristopil, je odločitev sodišča prve stopnje, da se umik tožbe vzame na znanje in da se postopek ustavi, pravilna.
Tožbeni zahtevek za plačilo iz naslova neupravičene obogatitve zoper toženo stranko – delodajalca ni utemeljen, saj tožena stranka za delo za sindikat in društvo, ki ga je tožnica po soglasju direktorice opravljala med delovnim časom, ni dobila plačila in tako ni bila obogatena.
Dejstvo, da razrešitveni razlog ni podan oziroma da so bile v postopku razrešitve storjene kršitve, zaradi katerih razrešitveni razlog ni utemeljen, lahko tožnik uveljavlja le v postopku, v katerem zahteva plačilo odpravnine, ki je za primer neupravičene razrešitve določena s pogodbo. Zato pravnomočna odločitev sodišča o zavrženju tožbe v zvezi z zakonitostjo razrešitve tožnika s položaja direktorja ne vpliva na dopustnost in utemeljenost tožbenega zahtevka v sporu, v katerem zahteva plačilo odpravnine.
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
redni postopek – postopek v sporih majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi
Na podlagi 5. odstavka 130. člena ZPP-D se v primeru, če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona (to je pred 1. 10. 2008) po rednem postopku, pa vrednost spornega predmeta ne presega 2.000 EUR, postopek nadaljuje po določba zakona, ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. Vrednost tega spora je ocenjena na 1.461,40 EUR. Po novih določbah gre v tej zadevi torej za spor majhne vrednosti.
stranska sankcija odvzema predmetov - odvzem vozila tretjemu - pogoji za izrek stranske sankcije
V skladu z določbo drugega odstavka 25. čl. ZP-1 se smejo vzeti predmeti, ki so bili uporabljeni za prekršek, tudi, če niso storilčeva last, s tem, da morajo biti za odvzem izpolnjeni še dodatni razlogi, to je, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je razlog za izrek stranske sankcije odvzema predmeta – vozila varovanje življenja in zdravja ljudi, saj je bil obdolženi že večkrat kaznovan zaradi hujših prekrškov, kot so: vožnja pod vplivom alkohola, prekoračitve hitrosti in vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja (iz izpisa EKT je razvidnih 21 sodb zaradi tovrstnih prekrškov). Glede na to, da obdolženi prekrške ponavlja, pri čemer, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ob storitvah prekrškov uporablja vozila, ki niso njegova last, je tako pravilna presoja, da je odvzem vozila utemeljen.
V obravnavani prekrškovni zadevi je obdolženec navedel razbremenilni dokaz – svoj alibi je dokazoval z računom gostišča. Sodišče prve stopnje se je sicer do tega dokaza opredelilo s pavšalno navedbo, da takega dokaza ni moglo upoštevati, pri tem pa ni zadostilo kriterijem pravnih jamstev izvajanja dokazov v obdolženčevo korist. Zgolj na podlagi ugotovitve, da se račun, izdan dne 4. decembra 2008 ob 15.28 uri, nanaša na štiri malice in ne na poslovno kosilo, namreč ni mogoče izključiti resničnosti navedb obdolženca, da je ob navedenem času bil v omenjenem lokalu. Zato bi moralo sodišče, če je dvomilo v obstoj navedenega alibija, obdolženčeve navedbe do konca preveriti. Tega pa ni storilo.
povzročitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – osebnostne pravice – poseg v osebnostne pravice – pravica do duševne celovitosti (integritete)
Toženčeva izjava »ima [tožničin invalidni sin] samo pet dni delovne dobe in da mora delati za takšne ter da se je nalašč vrgel pod avto«, ki jo je tožničinemu sinu izrekel vpričo nje, je zavržna in vulgarna do te mere, da ne predstavlja le žalitve invalida, pač pa posega tudi v čustvovanje njegovih najbližjih, in sicer do te mere, da posega v osebno integriteto ob žalitvah navzočega svojca, v konkretnem primeru tožničino.
Toženec je z izpodbijanima odločbama pravilno zavrgel zahtevo tožnice za priznanje pravice do invalidske pokojnine iz naslova zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri njeni upokojitvi v Republiki Srbiji, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno, dejansko stanje in pravna podlaga zadeve, na katero je tožnica opirala svojo zahtevo, pa se nista spremenila.
dobra vera - zaupanje v zemljiško knjigo -pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje - konkurenca dveh pridobitnih naslovov - nacionalizacija
Če je kvalificirani posestnik posedoval nepremičnino toliko časa, kolikor je potrebno za priposestvovanje, pred nacionalizacijo, je pridobil lastninsko pravico na teh nepremičninah s priposestovanjem, čeprav so te nepremičnine kasneje postale družbena lastnina.
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje samo poštena oz. dobroverna oseba. V dobri veri je lahko le tisti, ki ne ve oz. mu ni treba vedeti, da stanje vpisa v zemljiški knjigi ni točno. Ker toženci ob vrnitvi podržavljene nepremičnine in ob dedovanju niso bili v dobri veri, se mora njihova na podlagi odločbe o denacionalizaciji pridobljena lastninska pravica umakniti priposestvovani lastninski pravici tožeče stranke.
Za sklenitev navidezne pogodbe mora biti podana volja pogodbenih strank, v konkretnem primeru volja pogodbenih strank, da s kupno pogodbo prikrijeta darilno pogodbo.
Ne da bi se zmanjševal pomen tožničinega prikrajšanja, pa je vseeno treba poudariti, da je šlo le za nihajno poškodbo vratu ter za udarnino prsnega koša in obeh kolen. Zdravljenje je bilo ambulantno. Ni dvoma, da je trpela bolečine tako, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in da jo je spremljalo tudi nekaj nevšečnosti (pregledi, fizioterapija, rentgensko slikanje). Vendar pa ni šlo za hujšo poškodbo.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba o preživljanju otrok – nujno preživljanje – regulacijska začasna odredba – izjemen ukrep
Tudi v postopkih v družinskih razmerjih morajo začasne odredbe ostati omejene zgolj na nujne primere, tiste, ko sodišče ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 57, 58.
začasna odredba – odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost postopka – možnost obravnavanja
Glede na določbe ZIZ postane postopek za izdajo začasne odredbe praviloma kontradiktoren šele v fazi odločanja o ugovoru. To pa ne pomeni, da je ravnanje sodišča, če se odloči, da bo izvajalo kontradiktorni postopek že v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe in dolžniku pošlje predlog v odgovor, nepravilno. Če pa se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe oprlo na trditve in dokaze dolžnika v odgovoru na predlog, ne da bi upnika seznanilo z dolžnikovim odgovorom in mu ni dalo možnost nanj odgovoriti, je ravnalo v nasprotju z določbo 1. odstavka 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
stvarna služnost vožnje in hoje – tožba na opustitev služnosti obračanja - nastanek služnosti prostega dostopa vožnje – služnostna pogodba za uporabo dvorišča – jasna pogodbena določila
Pogodbeno določilo ni sporno in je le zaveza novega lastnika na podlagi posamezne pogodbe, da bo z novim lastnikom po drugi pogodbi sklenil služnostno pogodbo za uporabo dvorišča zaradi dostopa do javne ceste.
razžalitev dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - svoboda govora - svoboda izražanja – duševna integriteta - osebnostne pravice
Svoboda govora izraža temeljno, esencialno potrebo človeka, da se uresničuje v družbi, da ubeseduje svoje misli skozi komunikacijsko sredstvo, da tako vzpostavlja svoj odnos do sveta in do družbe v njem ter tako navsezadnje tudi do samega sebe. Zato, primarno zato je svoboda izražanja tako zelo pomembna. Gre za občutek svobode, za čutenje pravice.
Človek se lahko uresniči le, če mu je zagotovljena njegova duševna integriteta. To pomeni, da mu je dopuščena iskrenost do samega sebe. To je pravica biti sam svoj in pravica do priznanja takšne izvirne, neponarejene podobe. Poleg tega človek potrebuje svoj mir, svoj svet zasebnosti, intime. To je svet, kjer lahko zaupa, da bo ostal skrit oziroma da bo o tem koliko bo ostal skrit, odločal sam. Brez takšnega pristana (zaslombe) osebnosti ni duševne integritete (35. člen ustave).