zaznamba izvršbe - opustitev navedbe katastrske občine za nepremičnino v sklepu o izvršbi – odprava pomanjkljivosti – načelo formalnosti - načelo pravnega prednika – vpis proti imetniku pravice
Ko je zemljiškoknjižno sodišče upničino napako odpravilo, tako da je v nasprotju z izdanim sklepom o izvršbi v izpodbijanem sklepu navedlo pravi dolžničin drugi priimek, je kršilo ne samo načelo formalnosti postopka, na katerega se sklicuje pritožba, ampak tudi načelo pravnega prednika.
vknjižba lastninske pravice – preoblikovanje pravne osebe – pravno nasledstvo
Ker še ni prišlo do avtomatičnega prenosa podatkov iz poslovnega registra v zemljiško knjigo, je pritožbeno sodišče z vpogledom v poslovni register preverilo, da je predlagateljica pravna naslednica v zemljiško knjigo vpisane pravne osebe.
Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 57, 57/1, 57/2.
solidarnostna pomoč – daljša bolezen – dogovor med delodajalcem in sindikatom
Tožnik, ki je izpolnjeval pogoje za izplačilo solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni, je upravičen do plačila solidarnostne pomoči najmanj v višini 80 % povprečne plače v RS za pretekle tri mesece, kot je določena kot najnižja solidarnostna pomoč v panožni kolektivni pogodbi, ne glede na dejstvo, da se delodajalec in sindikat o višini te pomoči nista dogovorila.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004479
ZP-1-UPB3 člen 81, 114. ZVCP-1 člen 132, 133, 133/1.
postopek o prekršku - odstop zadeve - udeleženec cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti - odklonitev
Res je sicer, da je obdolženec v obravnavani prekrškovni zadevi podal svoj zagovor pred krajevnim in stvarno pristojnim sodiščem v Ajdovščini, ki je kasneje iz razlogov smotrnosti (bivališče obdolženca na območju krajevne pristojnosti drugega sodišča, prav tako sedež predlagatelja in ostali dokazi) zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Novi Gorici, ki je tudi izvedlo nadaljnji postopek in izdalo sodbo, ki jo obdolženi s pritožbo izpodbija, vendar s tem ni bila zagrešena nobena bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 155. čl. ZP-1, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. V skladu z določbo 81. člena ZP-1 namreč sodišče, ki je pristojno za storilca prekrška, določenega z zakonom ali z uredbo Vlade Republike Slovenije, lahko izjemoma odstopi zadevo sodišču, na katerega območju storilec stalno ali začasno prebiva, če se bo tako lažje izvedel postopek. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev navedlo razumne razloge, sodišče, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa postopka, da se odloči o sporu o pristojnosti, ni sprožilo.
V skladu z določbami prvega odstavka 133. čl. ZVCP-1 obsega strokovni pregled zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu in odvzem krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost varne udeležbe v cestnem prometu. Četrti odstavek navedenega člena pa določa, da mora v primeru, če zaradi zdravstvenega stanja ali iz drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih motenj v vedenju, ki kažejo na vpliv alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Zdravnik je torej tisti, ki presodi, v kakšnem obsegu bo strokovni pregled opravljen in ne obdolženec. Ta se je dolžan ravnati po odredbi policista in ne more pogojevati obsega strokovnega pregleda.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0056804
ZIZ člen 64, 64/1, 254. ZZZDR člen 59, 59/1. ZZK-1 člen 36.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice – načini pridobitve lastninske pravice – nevpisana nepremičnina - pridobitev lastninske pravice na nevpisani nepremičnini – pridobitev zastavne pravice na nevpisani nepremičnini
Tožnica ne more uspeti z zahtevkom za nedopustnost izvršbe na stanovanju, ki ni vpisano v zemljiško knjigo, če je upnik zastavno pravico na njem pridobil, preden ga je dolžnica prodala tožnici.
ustavitev postopka – fikcija umika tožbe – izostanek z naroka
Ker tožnik na prvi narok za glavno obravnavo kljub izkazanemu vabilu ni pristopil, je odločitev sodišča prve stopnje, da se umik tožbe vzame na znanje in da se postopek ustavi, pravilna.
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
Pri presoji tožnikove zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine se lahko upošteva le pokojninska doba, ki jo je dopolnil v zavarovanju pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ne pa tudi doba oz. čas, ko tožnik ni bila zavarovan v Sloveniji, ker je bil v BiH) v trajanju 14 let, 11 mesecev in 10 dni. Na podlagi pokojninske dobe v takšnem trajanju pa tožnik pogojev ne izpolnjuje.
stvarna služnost vožnje in hoje – tožba na opustitev služnosti obračanja - nastanek služnosti prostega dostopa vožnje – služnostna pogodba za uporabo dvorišča – jasna pogodbena določila
Pogodbeno določilo ni sporno in je le zaveza novega lastnika na podlagi posamezne pogodbe, da bo z novim lastnikom po drugi pogodbi sklenil služnostno pogodbo za uporabo dvorišča zaradi dostopa do javne ceste.
Po določbah ODZ in ZTLR pridobi lastnik gospodujočega zemljišča služnostno pravico voženj, če je izkazano, da je vožnje opravljal v predpisani dobi, lastnik služečega zemljišča pa se vožnjam ni uprl.
povrnitev škode – škoda iz prometne nesreče v tujini – odgovornostna zavarovalnica – pooblaščena zavarovalnica - pasivna stvarna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja – predhodno vprašanje - vezanost pravdnega sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju – predpravdni odškodninski zahtevek kot materialna predpostavka
V 42.j členu ZOZP je določeno, da oškodovanec lahko na odškodninski urad naslovi svoj odškodninski zahtevek, ko sta izpolnjena pogoja navedena v tem členu. V 42. k členu ZOZP pa je določen način izvrševanja odškodninskega zahtevka iz 42.j člena ZOZP. Iz citiranih določil ne izhaja, da bi imel oškodovanec pravico s tožbo zahtevati plačilo odškodnine od odškodninskega urada. Tožbo za uveljavitev plačila odškodnine je možno vložiti proti povzročitelju nesreče ali odgovornostni zavarovalnici, ko sta znana, na podlagi določila 42.a in 20. člena ZOZP.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – poškodba pri izvajanju vojaške vaje – tek po hribu navzgor – nevarna dejavnost
Vaja, pri kateri je prišlo do poškodbe tožnika, torej kratek tek po hribu navzgor z zaleganjem po naravnem travnatem terenu s posameznimi neravninami (tudi luknjami), brez dodatnih ovir, pri čemer hitrost ni bistven element vaje, niti ni smer v naprej določena, sama po sebi ni nevarna dejavnost. Tudi konkretne okoliščine, da so bili vojaki opremljeni s popolno vojaško opremo težko od 10 do 11 kg in da so vajo izvajali neprostovoljno, niso povečevale nevarnosti te vaje do takšne mere, da bi ta vaja za povprečnega vojaškega obveznika predstavljala neobičajno, nadpovprečno tveganje za nastanek škode.
Ne da bi se zmanjševal pomen tožničinega prikrajšanja, pa je vseeno treba poudariti, da je šlo le za nihajno poškodbo vratu ter za udarnino prsnega koša in obeh kolen. Zdravljenje je bilo ambulantno. Ni dvoma, da je trpela bolečine tako, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in da jo je spremljalo tudi nekaj nevšečnosti (pregledi, fizioterapija, rentgensko slikanje). Vendar pa ni šlo za hujšo poškodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056827
SPZ člen 70, 70/3, 70/4, 70/5. ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37.
lastninska pravica več oseb – solastnina – način delitve solastnine – odlog delitve solastnine– navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbena novota – smiselna uporaba določb ZPP
Pavšalno sklicevanje pritožnice na slabe trenutne tržne razmere in njeno laično predvidevanje, da bodo čez eno leto cene na trgu višje, ne izkazujejo njenega močnejšega interesa oziroma to ne zadošča za odlog delitve solastnine po 3. odstavku 70. člena SPZ.
Določilo 76.c člena ZUN, ki se nanaša na prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi, ne ločuje posamezne vrste vpisov in torej ta prepoved učinkuje za vse vpise (tudi za predlagano predznambo) in spremembe v zemljiški knjigi pri nepremičninah, kjer je takšna zaznamba.
Če med strankama, ki se pogajata za sklenitev (prodajne) pogodbe, razen predmeta in cene ni soglasja glede ostalih pogodbenih sestavin, pogodba še ni sklenjena.
Določbe o zaslišanju prič se pri zaslišanju strank ne uporabljajo neposredno, saj je treba upoštevati položaj strank v postopku. Ker stranki kot glavnemu procesnemu subjektu ni mogoče odreči pravice, da je prisotna na naroku (v nasprotnem primeru bi ji bila namreč kršena pravica do izjave), določba 1. odst. 238. čl. ZPP o ločenem zasliševanju ne pride v poštev.
Pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila na sodišče po elektronski pošti, ne vsebuje podpisa (ne lastnoročnega, ne varnega elektronskega podpisa, overjenega s kvalificiranim digitalnim potrdilom). Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 1. odstavka 346. člena v zvezi s 365. členom ZPP zavrglo.
ZPP člen 214, 358, 358/1, 358/1-2, 358/1-3, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 190, 197. SZ-1 člen 24.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi– zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – seja pritožbenega sodišča – drugače ugotovljeno dejansko stanje na drugi stopnji – neupravičena pridobitev – izdatek za drugega – obogatitev najemnika - verzija – aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
Sodbe v postopku v sporih mahne vrednosti ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa lahko skladno z 2. odstavkom istega člena v zvezi z 2. in 3. točko 1. odstavka 358. člena ZPP senat sodišča druge stopnje na seji ugotovi drugačno dejansko stanje, kot sodišče prve stopnje, če je zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja posledica zmotne uporabe materialnega prava.
Odločilno pravno relevantno dejstvo za odločitev, ali je tožeča stranka aktivno legitimirana, da v svojem imenu in za svoj račun zahteva plačilo terjatve od tožene stranke – najemnika stanovanja, je torej dejstvo, ali je tožeča stranka plačala dolg iz svojih lastnih sredstev.
Določba 197. čl. OZ (izdatek za drugega) v ničemer ne pogojuje pravice povračila z zmoto plačnika.