ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 57, 58.
začasna odredba – odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost postopka – možnost obravnavanja
Glede na določbe ZIZ postane postopek za izdajo začasne odredbe praviloma kontradiktoren šele v fazi odločanja o ugovoru. To pa ne pomeni, da je ravnanje sodišča, če se odloči, da bo izvajalo kontradiktorni postopek že v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe in dolžniku pošlje predlog v odgovor, nepravilno. Če pa se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe oprlo na trditve in dokaze dolžnika v odgovoru na predlog, ne da bi upnika seznanilo z dolžnikovim odgovorom in mu ni dalo možnost nanj odgovoriti, je ravnalo v nasprotju z določbo 1. odstavka 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Določbe ZNP in ZPP, ki se glede na določilo člena 37 ZNP smiselno uporabljajo v nepravdnih postopkih, ne določajo sprejema in izdaje posebnega sklepa, s katerim bi sodišče odločalo o vprašanjih procesnega vodstva, ko po predhodnem preizkusu ugotovi upravičenost predlagatelja za vložitev predloga za uvedbo nepravdnega postopka. Zato zoper tak sklep, ki je po vsebini sklep procesnega vodstva, ni pritožbe.
Krog dedičev, ki dedujejo denacionalizirano premoženje, je določen s 1. odst. 78. člena ZDen. Ta člen določa, da se dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, torej sklepa o dedovanju. To pomeni, da so dediči osebe, ki so bile žive ob pravnomočnosti odločbe o dedovanju, če pa zapuščinski postopek ni bil izpeljan, ker ni bilo premoženja zapustnika, pa osebe, ki so bile žive ob smrti zapustnika.
Toženec je z izpodbijanima odločbama pravilno zavrgel zahtevo tožnice za priznanje pravice do invalidske pokojnine iz naslova zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri njeni upokojitvi v Republiki Srbiji, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno, dejansko stanje in pravna podlaga zadeve, na katero je tožnica opirala svojo zahtevo, pa se nista spremenila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0056856
OZ člen 70, 73, 75, 299, 299/1, 381, 921, 925, 928. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 458/4. Splošni pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-04 člen 15.
zastopanje – učinki zastopanja – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – pooblastilo za zastopanje – posebna oblika pooblastila – zavarovalna pogodba – sklenitev pogodbe po pooblaščencu - sklenitev pogodbe v imenu drugega brez pooblastila
Pogodba je sklenjena po pooblaščencu tudi v primeru, da pooblastilo ni bilo dano vnaprej, zastopani pa je kasneje pravni posel odobril. Takšna pogodba zavezuje zastopanega in drugo pogodbeno stranko.
Ker določbe 925. člena OZ, ki določa, kdaj je zavarovalna pogodba sklenjena, ni mogoče razumeti kot določbe, ki predpisuje obličnost zavarovalne pogodbe, pisnost pooblastila oz. odobritve za veljavnost pravnega posla ni potrebna.
delež na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju – okoliščine, ki vplivajo na velikost deleža na skupnem premoženju – obveznosti po prenehanju izvenzakonske skupnosti
Vsi izdatki po prenehanju izvenzakonske skupnosti pravdnih strank leta 2004, četudi mu nastajajo, ker mora kriti še obveznosti tožnice, namreč ne vplivajo na spremembo lastninskih deležev na nepremičnini, ampak ima tožnik zgolj obligacijski zahtevek nasproti tožnici, v kolikor meni, da mu nastaja strošek, za katerega je sicer odgovorna tožnica.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056831
SPZ člen 43, 44, 99. ZTLR člen 28. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 181, 189, 274, 337. sodišče : 3.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – ugotovitvena tožba – pravni interes – obstoj pravde - litispendenca – zavrženje tožbe
Ker sta toženca s pravnomočno sodbo v drugi zadevi dokazala, da sta lastnika spornega dela parcele, kjer je tožnik zatrjeval vznemirjanje in torej tožnik ni lastnik tega dela, je bil zahtevek pravilno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0058455
ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD člen 258, 258/2. OZ člen 186.
gospodarski spor - spor med gospodarsko družbo in članom organa upravljanja - odškodninska odgovornost članov uprave - opustitev nadzora nad izvajanjem pogodbe - protipravnost ravnanja - nedopustnost ravnanja - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave - subjektivna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - uporaba pravnega standarda - standard vestnega in poštenega gospodarstvenika - navadna škoda - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - vmesna sodba - solidarna obveznost
Odškodninska odgovornost članov uprave je institut korporacijskega in ne obligacijskega prava. Odškodninska odgovornost članov uprave je posebna oblika odškodninske odgovornosti, ki izhaja iz posebnega statusa članov uprave. Ta posebni status ne izhaja toliko iz mandatnega razmerja članov uprave z delniško družbo, temveč predvsem iz akta o imenovanju, na podlagi katerega dobijo člani uprave upravičenje, da upravljajo in razpolagajo s premoženjem delniške družbe.
Za vzpostavitev odškodninske odgovornosti članov uprave mora tožeča stranka zatrjevati in dokazati, da je tožena stranka kršila svoje dolžnosti (protipravnost), tožena stranka pa se lahko pred tem očitkom brani z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je pošteno in vestno izpolnjevala svoje dolžnosti (krivda). Možnost dokazovanja, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, pomeni, da se člani uprave pred odškodninsko odgovornostjo lahko branijo z razlogi, ki sodijo v njihovo sfero. To pa kaže na to, da je odškodninska odgovornost članov uprave bližje subjektivni kot objektivni odškodninski odgovornosti. Za objektivno odškodninsko odgovornost namreč velja, da se je odgovorna oseba lahko razbremeni le z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je vzrok za škodo dogodek oziroma ravnanje, ki je izven njene sfere.
Dejstva, navedena v predpravdnem izvedenskem mnenju, veljajo za priznana in s tem za ugotovljena, kolikor jih nasprotna stranka konkretizirano ne prereka.
Vprašanje, ali sta toženi stranki vestno in pošteno izpolnjevali svoje dolžnosti, pomeni uporabo pravnega standarda in tako uporabo materialnega prava. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je na splošno ugotavljalo, ali sta toženi stranki sproti preverjali rezultate projekta, ki ga je izvajala svetovalna družba. V zvezi s spremljanjem projekta svetovalne družbe X je namreč v konkretnem primeru odločilno le vprašanje, ali sta toženi stranki ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika pri ugotavljanju, ali so bili dejansko doseženi prihranki, kakor jih je prikazovala svetovalna družba, in tako, ali so bili izpolnjeni pogoji za izplačilo pogodbenega honorarja.
URS člen 14, 23/1, 25, 26. EKČP člen 6, 13. OZ člen 179, 180, 181, 182.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja v razumnem roku pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do enakosti pred zakonom - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - osebnostna pravica
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je mogoče kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, do učinkovitega pravnega sredstva in pravice do enakosti pred zakonom, obravnavati v okviru duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic po 179. členu OZ.
Ker je carinske dajatve špediter dolžan plačati za račun naročitelja, to pomeni, da sme zahtevati od naročitelja plačilo denarnega zneska, ki je (bil) potreben za izpolnitev naročila. Kot nepotrebne stroške je mogoče šteti zgolj tiste stroške, ki jih je špediter povzročil v primeru, če ni ravnal s potrebno skrbnostjo oziroma če ni ravnal v interesu svojega naročitelja.
Špediterjeva obveznost, da opozori na pomanjkljivost listin, namreč ne seže tako daleč, da bi moral špediter sam preverjati pristnost listin, ki so mu bile predložene.
Za kršitev pravice do enakega varstva pravic treba izkazati, da sodišče v podobnih primerih redno odločajo drugače, kot je bilo odločeno v konkretnem primeru, da je šlo za odstop od ustaljene sodne prakse brez utemeljenega razloga ter da odločitev ni pravilna.
objektivna odgovornost železnic – železniška nesreča – železniški promet – nevarna dejavnost – oprostitev odgovornosti – neupravičeno zadrževanje na peronu – povrnitev nepremoženjske škode –osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine
Ni dvoma, da železniški promet predstavlja nevarno dejavnost in je zaradi značilnosti železniškega prometa (zlasti vožnje po tirih in velike mase železniške kompozicije) presoja prepričljivosti škodnega dogodka v železniškem prometu podvržena najstrožjemu pravilu, kar pa ne pomeni, da je v vseh situacijah, nujna (avtomatična) posledica objektivna odgovornost železnice. V konkretnem primeru je neposredni vzrok škode res povoženje z vlakom, vendar ne zato, ker pomeni železniški promet nevarno dejavnost, pač pa zato, ker je oškodovanec sedel na železniškem peronu, na mestu, kjer je bilo označeno, da tega ne bi smel.
Tožnik kot očim oškodovanca nima pravice do povračila nepremoženjske škode v primeru smrti pastorka, saj ne sodi v krog upravičencev iz prvega odstavka člena 180 OZ
URS člen 2, 15, 19, 35, 51. ZNP člen 1, 1/1, 37. ZDZdr člen 30, 30/1, 70.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - podaljšanje zadržanja - prisilna hospitalizacija - zadržanje brez privolitve
Poseg v človekove pravice mora biti vedno v skladu z načelom sorazmernosti, ki je priznano kot splošno ustavno načelo, izvedeno iz načela pravne države.
Vsi tisti, ki jih je moč ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera opredeliti kot „rejce“, to je imetnike psa, so pasivno legitimirani v pravdi za povrnitev škode, ki jo povzroči pes.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059198
OZ člen 922.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – AO plus zavarovanje – zavarovalni primer –prometna nesreča – uporaba motornega vozila – višina nepremoženjske škode
Škodni dogodek, v katerem je tožnik na nakladalni rampi prekrival cerado na vozilu, ki je bilo v teku, se je pa med prekrivanjem vozilo premaknilo, izpolnjuje vse elemente prometne nesreče. Splošni pogoji namreč ne določajo, da bi se moral voznik nahajati prav v zavarovanem vozilu, temveč je treba upoštevati vsa dejstva, ki pomenijo uporabo motornega vozila oz. v zvezi z njegovo uporabo (vožnja).
ZPP člen 214, 358, 358/1, 358/1-2, 358/1-3, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 190, 197. SZ-1 člen 24.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi– zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – seja pritožbenega sodišča – drugače ugotovljeno dejansko stanje na drugi stopnji – neupravičena pridobitev – izdatek za drugega – obogatitev najemnika - verzija – aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
Sodbe v postopku v sporih mahne vrednosti ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa lahko skladno z 2. odstavkom istega člena v zvezi z 2. in 3. točko 1. odstavka 358. člena ZPP senat sodišča druge stopnje na seji ugotovi drugačno dejansko stanje, kot sodišče prve stopnje, če je zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja posledica zmotne uporabe materialnega prava.
Odločilno pravno relevantno dejstvo za odločitev, ali je tožeča stranka aktivno legitimirana, da v svojem imenu in za svoj račun zahteva plačilo terjatve od tožene stranke – najemnika stanovanja, je torej dejstvo, ali je tožeča stranka plačala dolg iz svojih lastnih sredstev.
Določba 197. čl. OZ (izdatek za drugega) v ničemer ne pogojuje pravice povračila z zmoto plačnika.
ureditev meje – močnejša pravica – zadnja mirna posest
Ker se je predlagatelj leta 1971 strinjal s potekom meje, kot je bila kasneje evidentirana v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi, tako določena meja predstavlja okoliščino, na podlagi katere je mogoče mejo določiti po močnejši pravici.
Če je bilo stanovanje, ki je bilo predmet navedene prodajne pogodbe, izvzeto iz nacionalizacije (posledično tudi ni moglo biti predmet denacionalizacije), tožnica v nobenem primeru ne more biti zainteresirana oseba za uveljavljanje ničnosti kot pravna naslednica denacionalizacijskega upravičenca. Neodpravljivo nesklepčen tožbeni zahtevek se zavrne.