Ker je carinske dajatve špediter dolžan plačati za račun naročitelja, to pomeni, da sme zahtevati od naročitelja plačilo denarnega zneska, ki je (bil) potreben za izpolnitev naročila. Kot nepotrebne stroške je mogoče šteti zgolj tiste stroške, ki jih je špediter povzročil v primeru, če ni ravnal s potrebno skrbnostjo oziroma če ni ravnal v interesu svojega naročitelja.
Špediterjeva obveznost, da opozori na pomanjkljivost listin, namreč ne seže tako daleč, da bi moral špediter sam preverjati pristnost listin, ki so mu bile predložene.
Za kršitev pravice do enakega varstva pravic treba izkazati, da sodišče v podobnih primerih redno odločajo drugače, kot je bilo odločeno v konkretnem primeru, da je šlo za odstop od ustaljene sodne prakse brez utemeljenega razloga ter da odločitev ni pravilna.
zapuščinski postopek – pritožbena novota v zapuščinskem postopku – dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Če pritožnik v pritožbi pojasni, da spada v zapuščino še drugo nepremično premoženje, ki s sklepom o dedovanju ni zajeto, gre za dovoljeno pritožbeno novoto.
Sodišče začasno odredbo izda, v kolikor so razlogi, ki govore v prid obstoja dejstev, ki jih zatrjuje tožeča stranka, močnejši od razlogov, ki govore proti. V predmetni zadevi je sodišče zaključilo, da ni izkazan že prvi pogoj, to je verjetnost terjatve, pri čemer je obravnavalo tožnikove navedbe v zvezi z zmoto, prevaro in nemoralnostjo dednega dogovora. Spregledalo je, da je tožnik zatrjeval tudi četrto tožbeno podlago, to je nesporazum, o katerem govorimo tedaj, ko sta stranki prepričani, da se strinjata, vendar med njima ni soglasja.
poseg v čast in dobro ime – žalitev dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pisanje pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi
Ker OZ ne opredeljuje pojma žalitve dobrega imena in časti, se pri presoji vprašanja protipravnosti takšnih škodnih dogodkov sodna praksa nasloni na določbe KZ o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime.
Če je bilo stanovanje, ki je bilo predmet navedene prodajne pogodbe, izvzeto iz nacionalizacije (posledično tudi ni moglo biti predmet denacionalizacije), tožnica v nobenem primeru ne more biti zainteresirana oseba za uveljavljanje ničnosti kot pravna naslednica denacionalizacijskega upravičenca. Neodpravljivo nesklepčen tožbeni zahtevek se zavrne.
povrnitev škode –vzročna zveza – posebne lastnosti oškodovanca – teorija adekvatne vzročnosti
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da vsa škoda izvira iz samega škodnega dogodka. Upoštevati je treba, da škodni dogodek sam po sebi ne predstavlja posebnega dogodka, s katerim se ljudje ne bi srečevali v vsakdanjem življenju (na primer pri vstopanju ali sestopanju iz avtobusa, pri športu, v službi, domačem okolju itd), saj takšne dogodke vsakodnevno doživljamo brez škodnih posledic. Škoda pri tožniku je posledica delovanja dveh časovno prepletenih vzrokov: škodnega dogodka in tožnikove predhodne okvare kolenskega sklepa. Ključna pa je ugotovitev izvedenke, da bi že pri običajni obremenitvi desnega kolena pri tožniku prišlo do enakih škodnih posledic.
ZPP člen 120, 120/2, 257, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje – obveznost razpisati narok za vrnitev v prejšnje stanje – zaslišanje stranke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem
V skladu z določbo 2. odstavka 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Sodišče torej lahko izda sklep v katerem odloči o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje brez predlaganega naroka, samo v primeru obstoja enega od teh dveh razlogov.
sodba na podlagi odpovedi –vročitev vabila tožeči stranki na poravnalni narok – podpisana vročilnica
Od odvetnika, ki je podpisal vročilnico, se pričakuje skrbnost dobrega strokovnjaka s tem tudi, da preveri, ali prevzeta pošiljka vsebuje vsa pisanja, ki so navedena na vročilnici.
dobra vera - zaupanje v zemljiško knjigo -pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje - konkurenca dveh pridobitnih naslovov - nacionalizacija
Če je kvalificirani posestnik posedoval nepremičnino toliko časa, kolikor je potrebno za priposestvovanje, pred nacionalizacijo, je pridobil lastninsko pravico na teh nepremičninah s priposestovanjem, čeprav so te nepremičnine kasneje postale družbena lastnina.
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje samo poštena oz. dobroverna oseba. V dobri veri je lahko le tisti, ki ne ve oz. mu ni treba vedeti, da stanje vpisa v zemljiški knjigi ni točno. Ker toženci ob vrnitvi podržavljene nepremičnine in ob dedovanju niso bili v dobri veri, se mora njihova na podlagi odločbe o denacionalizaciji pridobljena lastninska pravica umakniti priposestvovani lastninski pravici tožeče stranke.
Vsi tisti, ki jih je moč ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera opredeliti kot „rejce“, to je imetnike psa, so pasivno legitimirani v pravdi za povrnitev škode, ki jo povzroči pes.
objektivna odgovornost železnic – železniška nesreča – železniški promet – nevarna dejavnost – oprostitev odgovornosti – neupravičeno zadrževanje na peronu – povrnitev nepremoženjske škode –osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine
Ni dvoma, da železniški promet predstavlja nevarno dejavnost in je zaradi značilnosti železniškega prometa (zlasti vožnje po tirih in velike mase železniške kompozicije) presoja prepričljivosti škodnega dogodka v železniškem prometu podvržena najstrožjemu pravilu, kar pa ne pomeni, da je v vseh situacijah, nujna (avtomatična) posledica objektivna odgovornost železnice. V konkretnem primeru je neposredni vzrok škode res povoženje z vlakom, vendar ne zato, ker pomeni železniški promet nevarno dejavnost, pač pa zato, ker je oškodovanec sedel na železniškem peronu, na mestu, kjer je bilo označeno, da tega ne bi smel.
Tožnik kot očim oškodovanca nima pravice do povračila nepremoženjske škode v primeru smrti pastorka, saj ne sodi v krog upravičencev iz prvega odstavka člena 180 OZ
URS člen 2, 15, 19, 35, 51. ZNP člen 1, 1/1, 37. ZDZdr člen 30, 30/1, 70.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - podaljšanje zadržanja - prisilna hospitalizacija - zadržanje brez privolitve
Poseg v človekove pravice mora biti vedno v skladu z načelom sorazmernosti, ki je priznano kot splošno ustavno načelo, izvedeno iz načela pravne države.
ZPP člen 2, 154, 165, 165/1, 165/2, 338, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 353, 358. ZTLR člen 28, 70, 70/1.
posest – nepremičnina – pravna oseba – občina – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – stroški postopka
V skladu s prvim odstavkom 70. člena ZTLR je posest opredeljena kot neposredna dejanska oblast nad stvarjo, vendar pa tega pojma ne gre razumeti dobesedno v smislu, da posest pomeni vsakodnevni fizični stik s stvarjo, bistveno je namreč, da je posestnik v položaju, da lahko posest izvaja. Posebej izrazito se to kaže ravno pri posesti nepremičnin, specifičen pa je posestni položaj tudi v primeru pravnih oseb. Že po sami naravi stvari o posesti občine ne moremo govoriti v smislu neposredne fizične oblasti nad sporno nepremičnino, izvrševanje dejanske oblasti pravne osebe nad stvarjo se namreč lahko manifestira le skozi ravnanja, ki jih sproži v okviru svojega delovanja. Kot oblastvena ravnanja tožene stranke v tem smislu je gotovo šteti njeno prizadevanje za komunalno ureditev sporne nepremičnine kot ceste; da lahko govorimo o posesti tožene stranke na sporni nepremičnini tako zadošča že dejstvo, da je sporno pot asfaltira in uredila ulično razsvetljavo, nedvomno pa izvrševanje posesti pomeni tudi skrb za redno vzdrževanje sporne ceste in zatorej ni mogoče slediti pritožbi, ki v zvezi s slednjim meni drugače. Nenazadnje pa občina, katere naloga je, da na lokalni ravni zadovoljuje interese ožje družbene skupnosti, posest izvršuje tudi preko posameznikov, ki jih v takšno skupnost združuje, saj ne more biti nobenega dvoma, da je komunalna ureditev ceste zaradi dostopa ravnanje v splošnem interesu celotne skupnosti, iz tega razloga pa tudi kot posestnika sporne nepremičnine ni mogoče obravnavati vsakega individualnega stanovalca v predmetni soseski, četudi ti sporno pot vsakodnevno uporabljajo, tako da za potrebe dostopa do svojih nepremičnin izvršujejo hojo in vožnjo. Združevanje zadovoljevanja istovetnih individualnih interesov posameznih članov družbene skupnosti namreč preraste v splošni interes te skupnosti, organizirane kot občine in v tem smislu je tudi izvrševanje posesti z uporabo sporne poti potrebno razumeti kot ravnanje v njeni sferi.Ker v predmetni zadevi ne gre zgolj za denarne zahtevke, uspeha pravdnih strank ni mogoče oceniti upoštevajoč vrednost spornih zahtevkov, kot so ti opredeljeni v denarnem znesku.
povrnitev škode – škoda iz prometne nesreče v tujini – odgovornostna zavarovalnica – pooblaščena zavarovalnica - pasivna stvarna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja – predhodno vprašanje - vezanost pravdnega sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju – predpravdni odškodninski zahtevek kot materialna predpostavka
V 42.j členu ZOZP je določeno, da oškodovanec lahko na odškodninski urad naslovi svoj odškodninski zahtevek, ko sta izpolnjena pogoja navedena v tem členu. V 42. k členu ZOZP pa je določen način izvrševanja odškodninskega zahtevka iz 42.j člena ZOZP. Iz citiranih določil ne izhaja, da bi imel oškodovanec pravico s tožbo zahtevati plačilo odškodnine od odškodninskega urada. Tožbo za uveljavitev plačila odškodnine je možno vložiti proti povzročitelju nesreče ali odgovornostni zavarovalnici, ko sta znana, na podlagi določila 42.a in 20. člena ZOZP.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – poškodba pri izvajanju vojaške vaje – tek po hribu navzgor – nevarna dejavnost
Vaja, pri kateri je prišlo do poškodbe tožnika, torej kratek tek po hribu navzgor z zaleganjem po naravnem travnatem terenu s posameznimi neravninami (tudi luknjami), brez dodatnih ovir, pri čemer hitrost ni bistven element vaje, niti ni smer v naprej določena, sama po sebi ni nevarna dejavnost. Tudi konkretne okoliščine, da so bili vojaki opremljeni s popolno vojaško opremo težko od 10 do 11 kg in da so vajo izvajali neprostovoljno, niso povečevale nevarnosti te vaje do takšne mere, da bi ta vaja za povprečnega vojaškega obveznika predstavljala neobičajno, nadpovprečno tveganje za nastanek škode.
O oprostitvi plačila sodnih taks je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi ZST-1, kar je nepravilno, saj ZST-1 v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, torej po ZST. Kljub temu je odločitev pravilna, saj se zakona vsebinsko v tem delu ne razlikujeta.
Pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila na sodišče po elektronski pošti, ne vsebuje podpisa (ne lastnoročnega, ne varnega elektronskega podpisa, overjenega s kvalificiranim digitalnim potrdilom). Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 1. odstavka 346. člena v zvezi s 365. členom ZPP zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056831
SPZ člen 43, 44, 99. ZTLR člen 28. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 181, 189, 274, 337. sodišče : 3.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – ugotovitvena tožba – pravni interes – obstoj pravde - litispendenca – zavrženje tožbe
Ker sta toženca s pravnomočno sodbo v drugi zadevi dokazala, da sta lastnika spornega dela parcele, kjer je tožnik zatrjeval vznemirjanje in torej tožnik ni lastnik tega dela, je bil zahtevek pravilno zavrnjen.