Ne da bi se zmanjševal pomen tožničinega prikrajšanja, pa je vseeno treba poudariti, da je šlo le za nihajno poškodbo vratu ter za udarnino prsnega koša in obeh kolen. Zdravljenje je bilo ambulantno. Ni dvoma, da je trpela bolečine tako, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in da jo je spremljalo tudi nekaj nevšečnosti (pregledi, fizioterapija, rentgensko slikanje). Vendar pa ni šlo za hujšo poškodbo.
razžalitev dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - svoboda govora - svoboda izražanja – duševna integriteta - osebnostne pravice
Svoboda govora izraža temeljno, esencialno potrebo človeka, da se uresničuje v družbi, da ubeseduje svoje misli skozi komunikacijsko sredstvo, da tako vzpostavlja svoj odnos do sveta in do družbe v njem ter tako navsezadnje tudi do samega sebe. Zato, primarno zato je svoboda izražanja tako zelo pomembna. Gre za občutek svobode, za čutenje pravice.
Človek se lahko uresniči le, če mu je zagotovljena njegova duševna integriteta. To pomeni, da mu je dopuščena iskrenost do samega sebe. To je pravica biti sam svoj in pravica do priznanja takšne izvirne, neponarejene podobe. Poleg tega človek potrebuje svoj mir, svoj svet zasebnosti, intime. To je svet, kjer lahko zaupa, da bo ostal skrit oziroma da bo o tem koliko bo ostal skrit, odločal sam. Brez takšnega pristana (zaslombe) osebnosti ni duševne integritete (35. člen ustave).
ZOR člen 371. OZ člen 12, 31, 190, 346. ZTLR člen 21, 22, 23, 24, 25.
pridobitev lastninske pravice na podlagi skupne gradnje - neupravičena pridobitev - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja
Dokler sta tožnika hišo, ki so jo pravdne stranke skupaj zgradile, lahko uporabljala, še nista mogla biti prikrajšana zaradi svojih vlaganj v hišo in zemljišče, na katerih sta po njunih trditvah pridobila lastninsko pravico na originaren način. Ko pa jima je toženec to preprečil in - morebiti brez njune vednosti – nato prodal nepremičnino ter sam zadržal kupnino, pa je šele mogoče obravnavati nastalo dejansko situacijo kot razmerje neupravičene obogatitve na eni strani ter neupravičenega prikrajšanja na drugi strani. Šele z izpolnitvijo znakov neupravičene pridobitve je nastopil trenutek, ko sta tožnika lahko uveljavljala obogatitveni zahtevek.
določitev nujne poti – ugotovljena služnost - načelo odprtega sojenja
Dejstvo, da je v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča vknjižena služnostna pravica vožnje osebnega avtomobila in peš hoje, ni ustrezna podlaga za zaključek, da ima gospodujoče zemljišče povezavo z javno cesto.
Naloga nepravdnega sodišča je, da v okviru materialnega procesnega vodstva predlagatelja seznani z metodami, sredstvi oz. dokazi, s katerimi je mogoče preveriti predlagateljevo argumentirano navedbo, da mu služnostna pravica ne omogoča dostopa do javne poti.
Če je bilo stanovanje, ki je bilo predmet navedene prodajne pogodbe, izvzeto iz nacionalizacije (posledično tudi ni moglo biti predmet denacionalizacije), tožnica v nobenem primeru ne more biti zainteresirana oseba za uveljavljanje ničnosti kot pravna naslednica denacionalizacijskega upravičenca. Neodpravljivo nesklepčen tožbeni zahtevek se zavrne.
povrnitev škode –vzročna zveza – posebne lastnosti oškodovanca – teorija adekvatne vzročnosti
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da vsa škoda izvira iz samega škodnega dogodka. Upoštevati je treba, da škodni dogodek sam po sebi ne predstavlja posebnega dogodka, s katerim se ljudje ne bi srečevali v vsakdanjem življenju (na primer pri vstopanju ali sestopanju iz avtobusa, pri športu, v službi, domačem okolju itd), saj takšne dogodke vsakodnevno doživljamo brez škodnih posledic. Škoda pri tožniku je posledica delovanja dveh časovno prepletenih vzrokov: škodnega dogodka in tožnikove predhodne okvare kolenskega sklepa. Ključna pa je ugotovitev izvedenke, da bi že pri običajni obremenitvi desnega kolena pri tožniku prišlo do enakih škodnih posledic.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059481
URS člen 33, 68. ZZZDR člen 47, 51, 51/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 12, 37, 49, 63, 70. ZNP člen 122. ZOR člen 12, 13, 200, 210, 219. OZ člen 5, 7, 179, 190, 198. ZS člen 3, 3/2. ZPP člen 13, 13/2, 188, 188/4 286, 286b, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15.
človekove pravice in temeljne svoboščine – pravica do zasebne lastnine – gospodarska in socialna razmerja – lastnina – lastninska pravica tujcev - pravice in dolžnosti zakoncev – skupno bivališče – premoženjska razmerja med zakonci – posebno premoženje – skupno premoženje – predmet skupnega premoženja – skupna lastnina – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – derivativna pridobitev pravic – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – vpis v zemljiško knjigo – zemljiškoknjižno dovolilo – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – originarna pridobitev pravic – pogojni prenos lastninske pravice – državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – postopek za delitev skupnega premoženja – civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – okrnitev svobode - okrnitev osebnostne pravice – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – pravna praznina – načelo vestnosti in poštenja – prepoved zlorabe pravic – predhodno vprašanje – učinek rešitve predhodnega vprašanja – navajanje dejstev in dokazov – dokazi in izvajanje dokazov – prekluzija – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – prepoved litispendence – umik tožbe – nejasni razlogi o odločilnih dejstvih
Skupno premoženje, ki ga zakonca pridobita na originarni način z delom v času trajanja zakonske zveze (2. odst. 51. čl. ZZZDR), ni nujno skupna lastnina. Predmet skupnega premoženja so poleg lastninske pravice lahko tudi druge premoženjske, torej vrednostno ocenljive pravice, ki pripadajo obema zakoncema (partnerjema) skupaj v nedoločenih deležih.
Lastninska pravica na podlagi zakona nastane v trenutku, ko se stečejo za to potrebni zakonski pogoji. V primeru, ko ti pogoji nastopijo ob različnem času, pravica nastane le (in prav takrat), če ti pogoji v neki časovni točki hkrati (kumulativno) obstajajo. Zakonec, ki je imel v času zakonske zveze status tujca, na nepremičnini, na kateri je vknjižena lastninska pravica drugega zakonca, ni mogel pridobiti stvarne pravice (33. in 68. čl. URS), čeprav je kasneje postal državljan Republike Slovenije. Vendar je status tujca v relevantnem času ovira zgolj za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, ne pa tudi drugih premoženjskih pravic, ki lahko sestavljajo skupno premoženje. Položaj tujega zakonca ima zaradi teh posebnih okoliščin iste bistvene sestavine kot položaj zakonca, ki v pravdi zahteva delitev skupnega premoženja z izplačilom, ker določene stvari ne more zahtevati v naravi. Do pravnomočne odločitve o njegovem denarnem zahtevku, ki se nanaša na skupno premoženje, tudi ni mogoče govoriti o uporabi 'tuje stvari' v smislu 219. čl. ZOR oziroma 198. čl. OZ.
ZIZ člen 170, 170/2. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 49, 49/2, 280, 280/1, 280/2. ZZK-1 člen 5, 86, 86/1.
izvršba na nepremičnine – začetek stečajnega postopka – prenehanje ločitvene pravice,pridobljene z izvršbo – pridobitev ločitvene pravice - ugovor stečajnega upravitelja
Z dnem zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ki je določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa (po 5. členu ZZK-1 je to pri vpisih po uradni dolžnosti trenutek, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu), je upnik pridobil zastavno pravico na nepremičninah in s tem ločitveno pravico.
Toženec je z izpodbijanima odločbama pravilno zavrgel zahtevo tožnice za priznanje pravice do invalidske pokojnine iz naslova zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri njeni upokojitvi v Republiki Srbiji, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno, dejansko stanje in pravna podlaga zadeve, na katero je tožnica opirala svojo zahtevo, pa se nista spremenila.
Ker je carinske dajatve špediter dolžan plačati za račun naročitelja, to pomeni, da sme zahtevati od naročitelja plačilo denarnega zneska, ki je (bil) potreben za izpolnitev naročila. Kot nepotrebne stroške je mogoče šteti zgolj tiste stroške, ki jih je špediter povzročil v primeru, če ni ravnal s potrebno skrbnostjo oziroma če ni ravnal v interesu svojega naročitelja.
Špediterjeva obveznost, da opozori na pomanjkljivost listin, namreč ne seže tako daleč, da bi moral špediter sam preverjati pristnost listin, ki so mu bile predložene.
Za kršitev pravice do enakega varstva pravic treba izkazati, da sodišče v podobnih primerih redno odločajo drugače, kot je bilo odločeno v konkretnem primeru, da je šlo za odstop od ustaljene sodne prakse brez utemeljenega razloga ter da odločitev ni pravilna.
dedna sposobnost - dedna nevrednost – dokazovanje – negativno dejstvo - napotitev na pravdo
Dedna nevrednost je izjema od splošnega pravila, da dedič ima dedno sposobnost. Dejstva, ki jih za odvzem sposobnosti dedovanja po zapustniku predvideva zakon, mora dokazati tisti, ki dedno nevrednost uveljavlja. Po logiki stvari drugačna odločitev ni možna, saj negativnega dejstva - da ne obstajajo razlogi za dedno nevrednost – ni mogoče dokazovati oz. bi bilo tako dokazovanje neprepričljivo.
Določilo 76.c člena ZUN, ki se nanaša na prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi, ne ločuje posamezne vrste vpisov in torej ta prepoved učinkuje za vse vpise (tudi za predlagano predznambo) in spremembe v zemljiški knjigi pri nepremičninah, kjer je takšna zaznamba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059198
OZ člen 922.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – AO plus zavarovanje – zavarovalni primer –prometna nesreča – uporaba motornega vozila – višina nepremoženjske škode
Škodni dogodek, v katerem je tožnik na nakladalni rampi prekrival cerado na vozilu, ki je bilo v teku, se je pa med prekrivanjem vozilo premaknilo, izpolnjuje vse elemente prometne nesreče. Splošni pogoji namreč ne določajo, da bi se moral voznik nahajati prav v zavarovanem vozilu, temveč je treba upoštevati vsa dejstva, ki pomenijo uporabo motornega vozila oz. v zvezi z njegovo uporabo (vožnja).
poseg v čast in dobro ime – žalitev dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pisanje pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi
Ker OZ ne opredeljuje pojma žalitve dobrega imena in časti, se pri presoji vprašanja protipravnosti takšnih škodnih dogodkov sodna praksa nasloni na določbe KZ o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime.
ZPP člen 120, 120/2, 257, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje – obveznost razpisati narok za vrnitev v prejšnje stanje – zaslišanje stranke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem
V skladu z določbo 2. odstavka 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Sodišče torej lahko izda sklep v katerem odloči o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje brez predlaganega naroka, samo v primeru obstoja enega od teh dveh razlogov.
ZPP člen 2, 154, 165, 165/1, 165/2, 338, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 353, 358. ZTLR člen 28, 70, 70/1.
posest – nepremičnina – pravna oseba – občina – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – stroški postopka
V skladu s prvim odstavkom 70. člena ZTLR je posest opredeljena kot neposredna dejanska oblast nad stvarjo, vendar pa tega pojma ne gre razumeti dobesedno v smislu, da posest pomeni vsakodnevni fizični stik s stvarjo, bistveno je namreč, da je posestnik v položaju, da lahko posest izvaja. Posebej izrazito se to kaže ravno pri posesti nepremičnin, specifičen pa je posestni položaj tudi v primeru pravnih oseb. Že po sami naravi stvari o posesti občine ne moremo govoriti v smislu neposredne fizične oblasti nad sporno nepremičnino, izvrševanje dejanske oblasti pravne osebe nad stvarjo se namreč lahko manifestira le skozi ravnanja, ki jih sproži v okviru svojega delovanja. Kot oblastvena ravnanja tožene stranke v tem smislu je gotovo šteti njeno prizadevanje za komunalno ureditev sporne nepremičnine kot ceste; da lahko govorimo o posesti tožene stranke na sporni nepremičnini tako zadošča že dejstvo, da je sporno pot asfaltira in uredila ulično razsvetljavo, nedvomno pa izvrševanje posesti pomeni tudi skrb za redno vzdrževanje sporne ceste in zatorej ni mogoče slediti pritožbi, ki v zvezi s slednjim meni drugače. Nenazadnje pa občina, katere naloga je, da na lokalni ravni zadovoljuje interese ožje družbene skupnosti, posest izvršuje tudi preko posameznikov, ki jih v takšno skupnost združuje, saj ne more biti nobenega dvoma, da je komunalna ureditev ceste zaradi dostopa ravnanje v splošnem interesu celotne skupnosti, iz tega razloga pa tudi kot posestnika sporne nepremičnine ni mogoče obravnavati vsakega individualnega stanovalca v predmetni soseski, četudi ti sporno pot vsakodnevno uporabljajo, tako da za potrebe dostopa do svojih nepremičnin izvršujejo hojo in vožnjo. Združevanje zadovoljevanja istovetnih individualnih interesov posameznih članov družbene skupnosti namreč preraste v splošni interes te skupnosti, organizirane kot občine in v tem smislu je tudi izvrševanje posesti z uporabo sporne poti potrebno razumeti kot ravnanje v njeni sferi.Ker v predmetni zadevi ne gre zgolj za denarne zahtevke, uspeha pravdnih strank ni mogoče oceniti upoštevajoč vrednost spornih zahtevkov, kot so ti opredeljeni v denarnem znesku.
URS člen 2, 15, 19, 35, 51. ZNP člen 1, 1/1, 37. ZDZdr člen 30, 30/1, 70.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - podaljšanje zadržanja - prisilna hospitalizacija - zadržanje brez privolitve
Poseg v človekove pravice mora biti vedno v skladu z načelom sorazmernosti, ki je priznano kot splošno ustavno načelo, izvedeno iz načela pravne države.
Za sklenitev navidezne pogodbe mora biti podana volja pogodbenih strank, v konkretnem primeru volja pogodbenih strank, da s kupno pogodbo prikrijeta darilno pogodbo.