URS člen 2, 15, 19, 35, 51. ZNP člen 1, 1/1, 37. ZDZdr člen 30, 30/1, 70.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - podaljšanje zadržanja - prisilna hospitalizacija - zadržanje brez privolitve
Poseg v človekove pravice mora biti vedno v skladu z načelom sorazmernosti, ki je priznano kot splošno ustavno načelo, izvedeno iz načela pravne države.
povrnitev škode – škoda iz prometne nesreče v tujini – odgovornostna zavarovalnica – pooblaščena zavarovalnica - pasivna stvarna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja – predhodno vprašanje - vezanost pravdnega sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju – predpravdni odškodninski zahtevek kot materialna predpostavka
V 42.j členu ZOZP je določeno, da oškodovanec lahko na odškodninski urad naslovi svoj odškodninski zahtevek, ko sta izpolnjena pogoja navedena v tem členu. V 42. k členu ZOZP pa je določen način izvrševanja odškodninskega zahtevka iz 42.j člena ZOZP. Iz citiranih določil ne izhaja, da bi imel oškodovanec pravico s tožbo zahtevati plačilo odškodnine od odškodninskega urada. Tožbo za uveljavitev plačila odškodnine je možno vložiti proti povzročitelju nesreče ali odgovornostni zavarovalnici, ko sta znana, na podlagi določila 42.a in 20. člena ZOZP.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – poškodba pri izvajanju vojaške vaje – tek po hribu navzgor – nevarna dejavnost
Vaja, pri kateri je prišlo do poškodbe tožnika, torej kratek tek po hribu navzgor z zaleganjem po naravnem travnatem terenu s posameznimi neravninami (tudi luknjami), brez dodatnih ovir, pri čemer hitrost ni bistven element vaje, niti ni smer v naprej določena, sama po sebi ni nevarna dejavnost. Tudi konkretne okoliščine, da so bili vojaki opremljeni s popolno vojaško opremo težko od 10 do 11 kg in da so vajo izvajali neprostovoljno, niso povečevale nevarnosti te vaje do takšne mere, da bi ta vaja za povprečnega vojaškega obveznika predstavljala neobičajno, nadpovprečno tveganje za nastanek škode.
poseg v čast in dobro ime – žalitev dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pisanje pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi
Ker OZ ne opredeljuje pojma žalitve dobrega imena in časti, se pri presoji vprašanja protipravnosti takšnih škodnih dogodkov sodna praksa nasloni na določbe KZ o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime.
prometna nezgoda v tujini – povzročitelj nezgode tujec – vozilo, zavarovano pri tuji zavarovalnici - oškodovanec slovenski državljan – pooblaščenec odgovornostne zavarovalnice
Tožbo za uveljavitev plačila odškodnine je možno vložiti proti povzročitelju nesreče ali odgovornostni zavarovalnici, ko sta znana, na podlagi določila 42.a in 20. člena ZOZP.
obnova postopka – novi dokazi – ugodnejša odločba - formalni preizkus predloga za obnovo
Toženka je predlagala obnovo postopka, ker je pridobila možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku.
Toženka ni navedla nobenih okoliščin, da ob zadostni skrbnosti, tega dokaza ne bi mogla predložiti že prej.
Tožnica je tožbo umaknila neposredno potem, ko je toženec izpolnil tožbeni zahtevek, zato toženec ni upravičen do povračila stroškov po 158. členu ZPP, ampak se za povračilo stroškov uporabijo splošne določbe glede na uspeh strank v pravdi.
razpravljajoči sodnik – izdaja sodbe – zamenjava sodnika
Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi na naroku, na katerem je bila zadeva zaključena, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
izterjava preživnine - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - prekinitev postopka - zakonita subrogacija
Določbe prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP na podlagi povedanega ni mogoče razlagati drugače, kot da gre tudi pri terjatvi Sklada po 28. členu ZJSRS za prednostno terjatev, za katero se ne uporablja 132. člen ZFPPIPP.
smrt stranke pred vložitvijo tožbe – splošno znano dejstvo o trajanju življenjske dobe – začasni zastopnik
Zoper tistega, ki je umrl pred vložitvijo tožbe, tožba ni mogoča in jo je treba zavreči. Tudi postavitev začasnega zastopnika po 82. členu ZPP v takšnem primeru ne pride v poštev.
ZOR člen 185, 185/3, 189, 189/2. OZ člen 168, 168/3, 179, 336, 336/1, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča – protipravno ravnanje sodišča – protipraven odvzem stanovanja - nevknjiženo stanovanje, prodano na javni dražbi – originaren način pridobitve lastninske pravice - veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice – povrnitev premoženjske škode uporabnina za stanovanje – uporaba brez pravnega naslova – povrnitev najemnine za najem drugega stanovanja – izgubljeni dobiček – ugovor zastaranja – povrnitev nepremoženjske škode – odsotnost subjektivnih okoliščin
Ker je kupec na javni dražbi z domikom in izročitvijo na originaren način pridobil lastninsko pravico na stanovanju, je mogoča le reparacija škode z ustrezno denarno odškodnino.
Zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu, ima pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca. Novelirani ZOZP, ki je stopil v veljavo 10.8.2002, je predpisal omejitev regresa na tedaj 2 milijona SIT (v EUR je to 8.345,85), ta znesek je bil zvišan na 12.000 EUR šele 27.6.2007. Ko je nastal zavarovalni primer, to je dne 24.8.2003, je že bila v veljavi novela ZOZP (ZOZP-A), in je treba za sporno pravno razmerje uporabiti predpis, ki limitira višino regresa na 2.000.000 SIT posebej, ker je ta omejitev veljala tudi v času vložitve tožbe v letu 2006 (tako tudi Vrhovno sodišče RS v odločbi opr. št. II Ips 615/2004 z dne 15.6.2006).
ZFPPIPP člen 440, 441, 442, 442/1, 442/1-1. ZPP člen 81, 205, 208, 208/1, 208/3.
izbris iz sodnega registra – prekinitev postopka – zavrženje tožbe – spregled pravne osebnosti - poziv na prevzem pravde
Izbris iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP ima res za posledico, da pravna oseba preneha, vendar pa to ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo njene obveznosti od osebno odgovornih ali drugih družbenikov, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. Za tak primer, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, 205. člen ZPP določa, da se postopek prekine in se nadaljuje na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev.
Res je, da ni mogoče glede na naravo stvari oziroma dejavnosti, na morskem dnu tekom dneva, ko se kopa večje število kopalcev, zagotoviti popolne varnosti v tem smislu, da na dnu ne bi bilo nevarnih predmetov, saj to lahko prinesejo tudi kopalci in je izkazano, da je druga toženka plažo, tudi morsko dno ob obali, vsakodnevno vsaj zjutraj in zvečer očistila, tudi s potapljači, vendar pa druga toženka spregleda, da njena naloga ni bila le, da očisti plažo tako da odstrani predmete na dnu, tedaj veljavni Pravilnik o varnosti v urejenih kopališčih (Ur.l. SRS št. 33/87), je v 6. členu nalagal, da mora biti dno vodnih površin v kopališčih do globine 1,7 metrov gladko in brez kotanj, in do globine 5,0 metrov v kopališču na sme biti predmetov in rastlinja. Ugotovljeno pa je, da ni bila na tistem mestu le steklenica, pač pa je vidljivost tožniku onemogočala tudi zamegljena morska voda, in se je na dnu nahajal pesek, kamenje in trava. To pa pomeni, da je bila v teh okoliščinah razbita steklenica manj vidna tudi zaradi trave, ki pa je ne bi smelo biti, čistiti bi jo morala druga toženka, gre torej za njeno neskrbnost, opustitev dolžnega ravnanja.
Ustreznih označb ni bilo. Kopalci bi se morali ravnati po določbah kopališkega reda in opozorilnih znakih na kopališču ter navodilih in opozorilih reševalca iz vode. Gre prav tako za opustitev ukrepov toženke, ki so bili namenjeni varnosti kopalcev.
denacionalizacija - spor o sklenitvi sporazuma o izročitvi nadomestne nepremičnine - sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - obstoj sporazuma kot predhodno vprašanje
Vprašanje, ali sta stranki dosegli soglasje volj potrebno za sklenitev takega sporazuma je civilnopravno vprašanje, od katerega razrešitve ima v tej zadevi tožnica tudi pravno korist.
protipravni odvzem prostosti – zadrževanje v avtomobilu
Izvršitveno dejanje protipravnega odvzema prostosti se lahko pojavi v več različnih oblikah. Storilec oškodovanca zapre tedaj, ko ga spravi v nek zaprt prostor, ima pa zaprtega tedaj, ko vzdržuje že obstoječe stanje odvzema prostosti. Prostost se vzame na drug način, lahko npr. z vklenitvijo, s privezanjem oškodovanca, odvzemom lestve osebi na visokem delu zgradbe, s hipnozo, narkozo in podobnim.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da se obdolženec na zahtevo oškodovanke ni hotel odstraniti iz njenega avtomobila ter da ga je peljala na Primorsko zaradi njegovega psihičnega pritiska, vendar je zmotno ocenilo, da je obdolženčeva prisotnost v avtomobilu predstavljala oviro, zaradi katere ni mogla izstopiti iz avtomobila. Dejstvo je namreč, da je imela oškodovanka vsaj na svoji strani možnost izstopiti iz avtomobila, saj za to ni bilo objektivnih ovir. Obdolženec oškodovanke ni zaklenil v avtomobil in je tudi s fizično silo ni zadrževal v vozilu oziroma ji preprečeval, da bi vozilo zapustila.
sporazumna razveza zakonske zveze – sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa
Glede na obstoj sporazuma o razvezi ter priloženega pravno veljavnega in v predpisani obliki sklenjenega sporazuma o delitvi skupnega premoženja in preživljanju zakonca, so v obravnavani zadevi podani vsi pogoji za razvezo zakonske zveze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSM0020925
URS člen 22, 72, 72/3. ZOR člen 154, 154/1, 156, 156/3, 200. ZPP člen 2, 2/1, 8, 224, 253, 254, 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZSS člen 74, 74/2. ZVO člen 5-6.2, 9, 78, 78/1.
odškodninska odgovornost – čezmerna obremenitev okolja – dovoljeni posegi v okolje – obstoj nove škode – zamudne obresti – odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo – opustitveno ravnanje - pravica do zdravega življenjskega okolja pomanjkljivosti v dokaznem postopku – neustrezna dokazna ocena – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – dokazovanje z izvedencem – materialno procesno vodstvo
78. člen ZVO nasprotno pa 9. člen ZVO vzpostavlja odškodninsko odgovornost le v primeru čezmernih obremenitev okolja.(1) Po prvem odstavku 9. člena ZVO je namreč povzročitelj čezmerne obremenitve okolja (t.j. obremenitve, ki presega predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje – 6.2. točka 5. člena ZVO) kazensko in odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom. Nadaljnjih predpostavk odškodninske odgovornosti citirano določilo ne določa, niti jih ZVO ne ureja v drugih določilih. Ureditev je primerljiva z ureditvijo iz tretjega odstavka 156. člena ZOR, ki kot posebnost odškodninskega prava določa obveznost povračila škode, čeprav ta izhaja iz opravljanja zakonite (dovoljene) dejavnosti. Gre za civilnopravno različico sodobnega načela na področju varstva okolja „povzročitelj obremenitve plača“.