zapuščinski postopek – pritožbena novota v zapuščinskem postopku – dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Če pritožnik v pritožbi pojasni, da spada v zapuščino še drugo nepremično premoženje, ki s sklepom o dedovanju ni zajeto, gre za dovoljeno pritožbeno novoto.
Toženec je z izpodbijanima odločbama pravilno zavrgel zahtevo tožnice za priznanje pravice do invalidske pokojnine iz naslova zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri njeni upokojitvi v Republiki Srbiji, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno, dejansko stanje in pravna podlaga zadeve, na katero je tožnica opirala svojo zahtevo, pa se nista spremenila.
Za sklenitev navidezne pogodbe mora biti podana volja pogodbenih strank, v konkretnem primeru volja pogodbenih strank, da s kupno pogodbo prikrijeta darilno pogodbo.
objektivna odgovornost železnic – železniška nesreča – železniški promet – nevarna dejavnost – oprostitev odgovornosti – neupravičeno zadrževanje na peronu – povrnitev nepremoženjske škode –osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine
Ni dvoma, da železniški promet predstavlja nevarno dejavnost in je zaradi značilnosti železniškega prometa (zlasti vožnje po tirih in velike mase železniške kompozicije) presoja prepričljivosti škodnega dogodka v železniškem prometu podvržena najstrožjemu pravilu, kar pa ne pomeni, da je v vseh situacijah, nujna (avtomatična) posledica objektivna odgovornost železnice. V konkretnem primeru je neposredni vzrok škode res povoženje z vlakom, vendar ne zato, ker pomeni železniški promet nevarno dejavnost, pač pa zato, ker je oškodovanec sedel na železniškem peronu, na mestu, kjer je bilo označeno, da tega ne bi smel.
Tožnik kot očim oškodovanca nima pravice do povračila nepremoženjske škode v primeru smrti pastorka, saj ne sodi v krog upravičencev iz prvega odstavka člena 180 OZ
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev - posebno premoženje - dokazno breme
Ker je premoženje, ki ga izvenzakonska partnerja pridobita z delom (eden ali drugi ali en in drugi, posebej ali skupno) v času trajanja izvenzakonske skupnosti, njuno skupno premoženje, in se po drugem odstavku 59. člena ZZZDR dohodki vsakega od njiju (vsi, ne le plača – osebni dohodek, temveč tudi dohodki od posebnega premoženja in sploh vsi dohodki), medsebojna pomoč (tudi v obliki preživljanja), skrb za ohranitev premoženja in vsaka druga oblika dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja ter druge okoliščine (med katerimi velja po ustaljeni sodni praksi izpostaviti /vsaj praviloma/ vlaganja daril in drugega posebnega premoženja partnerjev v skupno premoženje ter pomoč sorodnikov in prijateljev) upoštevajo pri določitvi deležev na skupnem premoženju (ob sicer domnevno enakem - po prvem odstavku 59. člena ZZZDR), je delež na vsem skupnem premoženju (praviloma) enak (načelo enotnosti skupnega premoženja), dokazno breme (kot vprašanje materialnega prava), da v času zakonske zveze pridobljeno premoženje ni skupno, na strani tistega, ki to okoliščino zatrjuje, enako velja za dokazno breme tistega, ki na skupnem premoženju zatrjuje drugačen delež od domnevno enakega.
Tožnica je sama povzročila nevarno situacijo, ki je bila za drugega udeleženca v prometni nezgodi nepričakovana in tudi neobvladljiva. Kot pešec je ravnala neustrezno, ko je prečkala vozišče, pa se pri tem ni prepričala, če to lahko varno stori.
denacionalizacija - spor o sklenitvi sporazuma o izročitvi nadomestne nepremičnine - sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - obstoj sporazuma kot predhodno vprašanje
Vprašanje, ali sta stranki dosegli soglasje volj potrebno za sklenitev takega sporazuma je civilnopravno vprašanje, od katerega razrešitve ima v tej zadevi tožnica tudi pravno korist.
Tožnica je tožbo umaknila neposredno potem, ko je toženec izpolnil tožbeni zahtevek, zato toženec ni upravičen do povračila stroškov po 158. členu ZPP, ampak se za povračilo stroškov uporabijo splošne določbe glede na uspeh strank v pravdi.
Oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za njegovo oporoko, in podpisovanje obeh prič predstavljajo enotno dejanje, ki se mora opraviti istočasno.
pooblastitev za vložitev tožbe – predložitev pooblastila – zavrženje tožbe
Sam zapis na tožbi, da je priloženo pooblastilo, ne zadostuje, da bi se tožeča stranka izognila sankciji po petem odstavku 98. člena ZPP (opomba: odločitev sprejeta pred odločbo Ustavnega sodišča U-I-74/2012-6 z dne 13.9.2012).
postopek dopolnitve zemljiške knjige – listina o nastanku parcele
Postopek dopolnitve zemljiške knjige se začne, če zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in vpisa te zemljiške parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka in če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico oziroma drugo stvarno pravico.
obnova postopka – novi dokazi – ugodnejša odločba - formalni preizkus predloga za obnovo
Toženka je predlagala obnovo postopka, ker je pridobila možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku.
Toženka ni navedla nobenih okoliščin, da ob zadostni skrbnosti, tega dokaza ne bi mogla predložiti že prej.
razpravljajoči sodnik – izdaja sodbe – zamenjava sodnika
Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi na naroku, na katerem je bila zadeva zaključena, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Res je, da ni mogoče glede na naravo stvari oziroma dejavnosti, na morskem dnu tekom dneva, ko se kopa večje število kopalcev, zagotoviti popolne varnosti v tem smislu, da na dnu ne bi bilo nevarnih predmetov, saj to lahko prinesejo tudi kopalci in je izkazano, da je druga toženka plažo, tudi morsko dno ob obali, vsakodnevno vsaj zjutraj in zvečer očistila, tudi s potapljači, vendar pa druga toženka spregleda, da njena naloga ni bila le, da očisti plažo tako da odstrani predmete na dnu, tedaj veljavni Pravilnik o varnosti v urejenih kopališčih (Ur.l. SRS št. 33/87), je v 6. členu nalagal, da mora biti dno vodnih površin v kopališčih do globine 1,7 metrov gladko in brez kotanj, in do globine 5,0 metrov v kopališču na sme biti predmetov in rastlinja. Ugotovljeno pa je, da ni bila na tistem mestu le steklenica, pač pa je vidljivost tožniku onemogočala tudi zamegljena morska voda, in se je na dnu nahajal pesek, kamenje in trava. To pa pomeni, da je bila v teh okoliščinah razbita steklenica manj vidna tudi zaradi trave, ki pa je ne bi smelo biti, čistiti bi jo morala druga toženka, gre torej za njeno neskrbnost, opustitev dolžnega ravnanja.
Ustreznih označb ni bilo. Kopalci bi se morali ravnati po določbah kopališkega reda in opozorilnih znakih na kopališču ter navodilih in opozorilih reševalca iz vode. Gre prav tako za opustitev ukrepov toženke, ki so bili namenjeni varnosti kopalcev.
protipravni odvzem prostosti – zadrževanje v avtomobilu
Izvršitveno dejanje protipravnega odvzema prostosti se lahko pojavi v več različnih oblikah. Storilec oškodovanca zapre tedaj, ko ga spravi v nek zaprt prostor, ima pa zaprtega tedaj, ko vzdržuje že obstoječe stanje odvzema prostosti. Prostost se vzame na drug način, lahko npr. z vklenitvijo, s privezanjem oškodovanca, odvzemom lestve osebi na visokem delu zgradbe, s hipnozo, narkozo in podobnim.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da se obdolženec na zahtevo oškodovanke ni hotel odstraniti iz njenega avtomobila ter da ga je peljala na Primorsko zaradi njegovega psihičnega pritiska, vendar je zmotno ocenilo, da je obdolženčeva prisotnost v avtomobilu predstavljala oviro, zaradi katere ni mogla izstopiti iz avtomobila. Dejstvo je namreč, da je imela oškodovanka vsaj na svoji strani možnost izstopiti iz avtomobila, saj za to ni bilo objektivnih ovir. Obdolženec oškodovanke ni zaklenil v avtomobil in je tudi s fizično silo ni zadrževal v vozilu oziroma ji preprečeval, da bi vozilo zapustila.
ZFPPIPP člen 440, 441, 442, 442/1, 442/1-1. ZPP člen 81, 205, 208, 208/1, 208/3.
izbris iz sodnega registra – prekinitev postopka – zavrženje tožbe – spregled pravne osebnosti - poziv na prevzem pravde
Izbris iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP ima res za posledico, da pravna oseba preneha, vendar pa to ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo njene obveznosti od osebno odgovornih ali drugih družbenikov, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. Za tak primer, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, 205. člen ZPP določa, da se postopek prekine in se nadaljuje na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev.
smrt stranke pred vložitvijo tožbe – splošno znano dejstvo o trajanju življenjske dobe – začasni zastopnik
Zoper tistega, ki je umrl pred vložitvijo tožbe, tožba ni mogoča in jo je treba zavreči. Tudi postavitev začasnega zastopnika po 82. členu ZPP v takšnem primeru ne pride v poštev.