objava popravka - naslov popravka - podpis popravka - pravica do objave popravka - nesorazmerno dolgo besedilo - odklonitveni razlog - popravek v širšem smislu - dostop do medija
Odsotnost naslova popravka, ki naj se objavi, je hiba, ki jo po 1. odstavku 28. člena ZMed sme in mora popraviti urednik, če so sicer drugi zakonski pogoji za objavo izpolnjeni.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0023184
URS člen 15, 15/2, 39, 39/1. KZ-1 člen 34, 56, 56/1, 63, 63/1, 65, 65/3, 65/3-6, 213, 213/2. ZKP člen 195a, 39, 42, 42/3, 42/5.
pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom – izbira navodil – zakonitost pri izrekanju kazni – prepoved približevanja – komuniciranje na daljavo – prepoved nadlegovanja po telekomunikacijskih sredstvih – izločitev sodnika – sprememba obtožbe – ugovor zoper obtožnico – vštevanje disciplinskega pripora – sporazum o priznanju krivde – zaslišanje oškodovanca – izsiljevanje – poskus izsiljevanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Ustavne pravice niso absolutne in jih je mogoče omejiti z zakonom, vendar KZ-1 sankcije prepovedi nadlegovanja s telekomunikacijskimi sredstvi ali kakšnimi drugimi sredstvi za komuniciranje ne predpisuje, zato pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom takšnega navodila ne more vsebovati.
Za izločitev sodnika ne zadošča zgolj subjektivno prepričanje stranke, da mu navedeni sodnik ne bo sodil pošteno, temveč mora biti podan nek objektivni pogoj za izločitev sodnika. Navedeno je lahko bodisi povezanost sodnika s strankami ali oškodovanci v kazenskem postopku, ali pa konkretno ravnanje sodnika, na podlagi katere je mogoče sklepati, da si je sodnik o zadevi vnaprej ustvaril neko mnenje, prepričanje, ki ga bo vodilo pri odločitvi in ne bo odločal na podlagi izvedenih dokazov.
Obtoženi se ima možnost izreči o modifikaciji oziroma spremembi obtožnice ter, v kolikor to šteje za potrebno, podati dodaten zagovor, ugovora pa ZKP ne predvideva.
Okoliščina, da je obtoženi dejansko prišel pred odvetniško pisarno oškodovanca, kot je to napovedal v mailih, za obstoj kaznivega dejanja poskusa izsiljevanja ni odločilna, ker so bili zakonski znaki tega kaznivega dejanja izpolnjeni že s tem, ko je obtoženi poslal elektronska sporočila z zahtevo oškodovancu po plačilu denarja in z grožnjo, da v kolikor plačilo ne bo izvedeno, bo napadel življenje in telo oškodovanca.
pravica do izjave – enako varstvo pravic – pravica do izvedbe dokaza
Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu URS izhaja pravica do kontradiktornega postopka, v katerem mora biti vsaki stranki zagotovljeno, da se izjavi. Tej pravici ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne ter niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je velikega pomena, da stranka, tudi, če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, lahko spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo in jih torej ni prezrlo.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pisna izjava o premoženjskem stanju – formalna predpostavka – formalno pomanjkljiva vloga – dopolnitev vloge
Izjava o premoženjskem stanju stranke je formalna predpostavka za odločanje o njenem predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks. Če stranka ne predloži izjave o premoženjskem stanju gre za formalno pomanjkljivo vlogo, kar pomeni, da takšna vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala.
odlog izvršbe - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nepremičninska izvršba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
V primeru nepremičninske izvršbe, ki med drugim obsega procesni dejanji prodaje nepremičnine in izročitve le te kupcu (192. člen ZIZ), je izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše na nepremičnini pričakovana posledica. Dolžnik se ji lahko izogne tako, da predlaga omejitev izvršbe na drugo dovoljeno sredstvo izvršbe (drugi odstavek 34. člena ZIZ), oziroma predlaga izvršbo na drugo sredstvo izvršbe (prvi odstavek 169. člena ZIZ), ali se ji začasno izogne s podajo predloga po 210. členu ZIZ. Na podlagi le tega ima dolžnik kot lastnik prodane stanovanjske hiše pravico stanovati v hiši še tri leta od dneva prodaje dalje.
prednostne terjatve – preživnina – pogoji za prednostno poplačilo – sistemska razlaga - uporaba argumenta specialnosti
Določilo tretjega odstavka 208. člena ZIZ in določilo drugega odstavka 197. člena ZIZ urejata isto materijo pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da sodišče poplača terjatve. Pri tem sta določili v razmerju splošnega in specialnega določila, kot pravilno opozarja prvi upnik v pritožbi, saj je zakonodajalec za prednostne terjatve (tudi preživninsko) uveljavil poseben režim poplačila. Za to vrsto (zapadlih) terjatev zadošča, da je upnik zanje pridobil izvršilni naslov.
Toženec se z delnim plačilom takse ni mogel izogniti nastopu zakonske domneve, po kateri se šteje, da je pritožba umaknjena, če v odrejenem roku ni bila plačana predpisana sodna taksa zanjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0063925
SPZ člen 115, 116.
upravnik poslovnih prostorov – pogodba o upravljanju – pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij – posel rednega upravljanja – pogodbeno določen ključ – stanje v naravi
S pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, ali če ta ni sklenjena s pogodbo o upravljanju solastniki lahko določijo način porazdelitve obveznosti (stroškov), ki je neodvisen od velikosti idealnih deležev.
Tožeča stranka kot upravnik je zavezana poskrbeti, da se obveznosti iz poslov, ki jih upravlja, razdelijo med etažne lastnike v skladu z veljavnim ključem delitve. Zakonska ali pogodbena obveznost plačila teh stroškov pa je neodvisna od tega, ali je tožena stranka skupne dele glavne stavbe dejansko koristila ali ne.
predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku.
Zaradi premoženjskega stanja prvotožnice, ki izkazuje, da z možem mesečno razpolagata z 2.390,84 EUR oziroma, posameznik s 1.195,42 EUR, prav tako pa imata tudi premoženje, in sicer sta solastnika stanovanjske hiše, v kateri živita, v vrednosti 350.000,00 EUR in tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da prvotožnica ne izpolnjuje pogojev za oprostitev niti za delno oprostitev plačila sodne takse.
vročitev izvedenskega mnenja pravdnim strankam - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima sodišče zgolj tedaj, ko so za njeno uporabo podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. V kolikor želi stranka neko dejstvo, kot v obravnavanem primeru, dokazovati z zaslišanjem predlaganih prič, mora sodišče za zavrnitev takšnega predloga navesti upravičene razloge (npr. gre za dejstvo, ki za obravnavani primer ni pravno relevantno). Na ta način je stranki dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
enoten izvršilni postopek - različna sredstva in predmeti izvršbe - različna sodišča - pristojnost - nadaljevanje izvršbe z dodatnim izvršilnim sredstvom
Čeprav se vodita postopka pri različnih sodiščih glede na sredstva in predmete izvršbe, gre za enoten izvršilni postopek. Kljub „tehnični“ ločitvi zadev je potrebno obe zadevi obravnavati kot celoto. Prisilna izterjava namreč teče med istima strankama za isto terjatev. Vodenje postopka za posamezno sredstvo izvršbe je bilo znotraj enotnega postopka prepuščeno različnima sodiščema zgolj zaradi zakonsko predpisane pristojnosti.
URS člen 2, 23, 33. ZIZ člen 3, 34, 34/1. ZPP člen 12.
prodaja več nepremičnin - sorazmeren obseg prodaje nepremičnin - prodaja nepremičnin v obsegu, potrebnem za poplačilo terjatve - omejitev dispozicije upnika v fazi prodaje - opozorilo laičnemu dolžniku o procesnih pravicah - varstvo kupčeve pričakovane pravice v fazi prodaje nepremičnine
V izvršilnem postopku je prisilni poseg v dolžnikovo lastninsko pravico (33. člen Ustave) utemeljen s pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave), pri čemer mora biti ta sorazmeren (2. člen Ustave). Izvršba se za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo. Če je dovoljena izvršba na več nepremičnin, sme prodati le toliko in tiste nepremičnine, s prodajo katerih se že lahko doseže poplačilo upnikove terjatve.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivda - trditveno in dokazno breme - opustitev varnostnih ukrepov - varstvo pri delu - vzročna zveza - krivdna odgovornost delodajalca
Za razsojo vprašanja, ali je podana pravno relevantna vzročna zveza, je potrebno ugotoviti, ali so bili prekršeni (konkretni) predpisi o varstvu pri delu in ali je posledica te kršitve ena izmed tistih posledic, ki jih je hotela ta norma preprečiti.
87. člena ZZVZZ določa krivdno odgovornost delodajalca za nastalo škodo in ne objektivne odgovornosti.
prisilna poravnava – alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže – sprememba načrta finančnega prestrukturiranja – rok za dopolnitev nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja
Potem, ko je dolžnik vložil zahtevo za dovolitev spremembe NFP, ga je sodišče s sklepom z dne 7. 8. 2014 pozvalo k dopolnitvi nepopolne zahteve v osmih dneh po prejemu sklepa skladno s 1. odstavkom 183. člena ZFPPIPP. Postopek v zvezi z nepopolno zahtevo dolžnika za spremembo NFP sodišču ne daje podlage za podaljšanje roka iz 1. odstavka 183. člena ZFPPIPP za dopolnitev nepopolne zahteve za dovolitev spremembe NFP, ker tako podaljšanje ZFPPIPP v 3. odstavku 183. člena izrecno prepoveduje.
URS člen 26. ZGO-1 člen 50. ZZ člen 49. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do povračila škode – odgovornost države za škodo – odgovornost za obveznosti zavoda – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – vzročna zveza – projektni pogoji – prekoračitev roka za izdajo soglasja – domneva o izdanem soglasju – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri obravnavanju oblastvenega posega je potrebno ugotoviti, katero „vzročno“ ravnanje javnopravne osebe je povzročilo škodo prizadetemu.
Neizdaja projektnih pogojev v zakonskem roku, tožeči stranki ni mogla povzročiti nobene škode, še več, zakonska domneva o izdanem soglasju je bila njej v dobro in ne v škodo. Tudi kasnejši postopek oblasti organov, ki je privedel do zavrnitve soglasja in neizdaje gradbenega dovoljenja, ni bil protipraven. Zato o kakršnemkoli trajanju protipravnega stanja ne moremo govoriti.
ZDR člen 42, 126, 126/1, 126/2, 129, 129/1, 129/2. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 42, 42/1, 47. SKPgd člen 47.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za delo - plačilo za poslovno uspešnost - dodatek za delovno dobo - individualna pogodba o zaposlitvi - znižanje plače
Po presoji Vrhovnega sodišča ni ovir, da se delavec in delodajalec ne bi mogla dogovoriti, da se dodatek za delovno dobo ne izkazuje posebej na plačilni listi, temveč se v pogodbi o zaposlitvi določi višja višina, ki pa poleg pripadajoče osnovne plače obsega tudi dodatek za delovno dobo pod pogojem, da je delavcu zagotovljen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah.
Pravdni stranki sta na podlagi pogodbe o zaposlitvi določili plačo tožnice, ki je vključevala tudi dodatek za delovno dobo. Ob upoštevanju minimalnih pravic po PKP je zato potrebno zaključiti, da zahtevek tožnice za plačilo dodatka za delovno dobo za sporno obdobje ni utemeljen.
Tožena stranka v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazala, da je bilo znižanje plače tožene stranke v celotnem obdobju utemeljeno oziroma izkazano s sklepi direktorja. Zato zgolj sklicevanje na težko ekonomsko in finančno situacijo pri toženi stranki in kasnejšo prisilno poravnavo ne more utemeljiti zakonitosti znižanja plače tožeče stranke za 10 % v celotnem spornem obdobju.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 25, 25/1. ZDR člen 131, 161, 162. ZDoh-2 člen 15, 120, 120/1.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pogodbena kazen - regres za letni dopust - davki prispevki za socialno varnost
Glede na določila ZDoh-2 in ZPSV se od pogodbene kazni (oz. pavšalne odškodnine), ki predstavlja institut delovnega prava „sui generis“, to je posebne odškodninske sankcije za nezakonita ravnanja delodajalca v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, plačajo prispevki in davki (dohodnina), saj ne gre za prejemek iz zaposlitve, za katerega bi veljala oprostitev plačila dohodnine oziroma prispevkov za socialno varnost. Tožnica je zato upravičena zgolj do izplačila zneska pogodbene kazni po odvodu davkov in prispevkov.
Prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov – plače, odpravnine...), se dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov.