odlog izvršbe - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nepremičninska izvršba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
V primeru nepremičninske izvršbe, ki med drugim obsega procesni dejanji prodaje nepremičnine in izročitve le te kupcu (192. člen ZIZ), je izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše na nepremičnini pričakovana posledica. Dolžnik se ji lahko izogne tako, da predlaga omejitev izvršbe na drugo dovoljeno sredstvo izvršbe (drugi odstavek 34. člena ZIZ), oziroma predlaga izvršbo na drugo sredstvo izvršbe (prvi odstavek 169. člena ZIZ), ali se ji začasno izogne s podajo predloga po 210. členu ZIZ. Na podlagi le tega ima dolžnik kot lastnik prodane stanovanjske hiše pravico stanovati v hiši še tri leta od dneva prodaje dalje.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pisna izjava o premoženjskem stanju – formalna predpostavka – formalno pomanjkljiva vloga – dopolnitev vloge
Izjava o premoženjskem stanju stranke je formalna predpostavka za odločanje o njenem predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks. Če stranka ne predloži izjave o premoženjskem stanju gre za formalno pomanjkljivo vlogo, kar pomeni, da takšna vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala.
prednostne terjatve – preživnina – pogoji za prednostno poplačilo – sistemska razlaga - uporaba argumenta specialnosti
Določilo tretjega odstavka 208. člena ZIZ in določilo drugega odstavka 197. člena ZIZ urejata isto materijo pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da sodišče poplača terjatve. Pri tem sta določili v razmerju splošnega in specialnega določila, kot pravilno opozarja prvi upnik v pritožbi, saj je zakonodajalec za prednostne terjatve (tudi preživninsko) uveljavil poseben režim poplačila. Za to vrsto (zapadlih) terjatev zadošča, da je upnik zanje pridobil izvršilni naslov.
Toženec se z delnim plačilom takse ni mogel izogniti nastopu zakonske domneve, po kateri se šteje, da je pritožba umaknjena, če v odrejenem roku ni bila plačana predpisana sodna taksa zanjo.
V obravnavanem primeru zakoniti zastopnik vlaga pritožbo v svojem imenu (namesto: v imenu varovanca, ki ga zastopa kot zakoniti zastopnik). Čeprav je vložena v korist predlagatelja, je pritožba nedovoljena. Zakoniti zastopnik nima izvirne in neposredne (lastne) pritožbene legitimacije.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0023184
URS člen 15, 15/2, 39, 39/1. KZ-1 člen 34, 56, 56/1, 63, 63/1, 65, 65/3, 65/3-6, 213, 213/2. ZKP člen 195a, 39, 42, 42/3, 42/5.
pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom – izbira navodil – zakonitost pri izrekanju kazni – prepoved približevanja – komuniciranje na daljavo – prepoved nadlegovanja po telekomunikacijskih sredstvih – izločitev sodnika – sprememba obtožbe – ugovor zoper obtožnico – vštevanje disciplinskega pripora – sporazum o priznanju krivde – zaslišanje oškodovanca – izsiljevanje – poskus izsiljevanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Ustavne pravice niso absolutne in jih je mogoče omejiti z zakonom, vendar KZ-1 sankcije prepovedi nadlegovanja s telekomunikacijskimi sredstvi ali kakšnimi drugimi sredstvi za komuniciranje ne predpisuje, zato pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom takšnega navodila ne more vsebovati.
Za izločitev sodnika ne zadošča zgolj subjektivno prepričanje stranke, da mu navedeni sodnik ne bo sodil pošteno, temveč mora biti podan nek objektivni pogoj za izločitev sodnika. Navedeno je lahko bodisi povezanost sodnika s strankami ali oškodovanci v kazenskem postopku, ali pa konkretno ravnanje sodnika, na podlagi katere je mogoče sklepati, da si je sodnik o zadevi vnaprej ustvaril neko mnenje, prepričanje, ki ga bo vodilo pri odločitvi in ne bo odločal na podlagi izvedenih dokazov.
Obtoženi se ima možnost izreči o modifikaciji oziroma spremembi obtožnice ter, v kolikor to šteje za potrebno, podati dodaten zagovor, ugovora pa ZKP ne predvideva.
Okoliščina, da je obtoženi dejansko prišel pred odvetniško pisarno oškodovanca, kot je to napovedal v mailih, za obstoj kaznivega dejanja poskusa izsiljevanja ni odločilna, ker so bili zakonski znaki tega kaznivega dejanja izpolnjeni že s tem, ko je obtoženi poslal elektronska sporočila z zahtevo oškodovancu po plačilu denarja in z grožnjo, da v kolikor plačilo ne bo izvedeno, bo napadel življenje in telo oškodovanca.
pravica do izjave – enako varstvo pravic – pravica do izvedbe dokaza
Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu URS izhaja pravica do kontradiktornega postopka, v katerem mora biti vsaki stranki zagotovljeno, da se izjavi. Tej pravici ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne ter niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je velikega pomena, da stranka, tudi, če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, lahko spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo in jih torej ni prezrlo.
enoten izvršilni postopek - različna sredstva in predmeti izvršbe - različna sodišča - pristojnost - nadaljevanje izvršbe z dodatnim izvršilnim sredstvom
Čeprav se vodita postopka pri različnih sodiščih glede na sredstva in predmete izvršbe, gre za enoten izvršilni postopek. Kljub „tehnični“ ločitvi zadev je potrebno obe zadevi obravnavati kot celoto. Prisilna izterjava namreč teče med istima strankama za isto terjatev. Vodenje postopka za posamezno sredstvo izvršbe je bilo znotraj enotnega postopka prepuščeno različnima sodiščema zgolj zaradi zakonsko predpisane pristojnosti.
Zaradi premoženjskega stanja prvotožnice, ki izkazuje, da z možem mesečno razpolagata z 2.390,84 EUR oziroma, posameznik s 1.195,42 EUR, prav tako pa imata tudi premoženje, in sicer sta solastnika stanovanjske hiše, v kateri živita, v vrednosti 350.000,00 EUR in tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da prvotožnica ne izpolnjuje pogojev za oprostitev niti za delno oprostitev plačila sodne takse.
predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku.
vročitev izvedenskega mnenja pravdnim strankam - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima sodišče zgolj tedaj, ko so za njeno uporabo podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. V kolikor želi stranka neko dejstvo, kot v obravnavanem primeru, dokazovati z zaslišanjem predlaganih prič, mora sodišče za zavrnitev takšnega predloga navesti upravičene razloge (npr. gre za dejstvo, ki za obravnavani primer ni pravno relevantno). Na ta način je stranki dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0063925
SPZ člen 115, 116.
upravnik poslovnih prostorov – pogodba o upravljanju – pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij – posel rednega upravljanja – pogodbeno določen ključ – stanje v naravi
S pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, ali če ta ni sklenjena s pogodbo o upravljanju solastniki lahko določijo način porazdelitve obveznosti (stroškov), ki je neodvisen od velikosti idealnih deležev.
Tožeča stranka kot upravnik je zavezana poskrbeti, da se obveznosti iz poslov, ki jih upravlja, razdelijo med etažne lastnike v skladu z veljavnim ključem delitve. Zakonska ali pogodbena obveznost plačila teh stroškov pa je neodvisna od tega, ali je tožena stranka skupne dele glavne stavbe dejansko koristila ali ne.
URS člen 2, 23, 33. ZIZ člen 3, 34, 34/1. ZPP člen 12.
prodaja več nepremičnin - sorazmeren obseg prodaje nepremičnin - prodaja nepremičnin v obsegu, potrebnem za poplačilo terjatve - omejitev dispozicije upnika v fazi prodaje - opozorilo laičnemu dolžniku o procesnih pravicah - varstvo kupčeve pričakovane pravice v fazi prodaje nepremičnine
V izvršilnem postopku je prisilni poseg v dolžnikovo lastninsko pravico (33. člen Ustave) utemeljen s pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave), pri čemer mora biti ta sorazmeren (2. člen Ustave). Izvršba se za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo. Če je dovoljena izvršba na več nepremičnin, sme prodati le toliko in tiste nepremičnine, s prodajo katerih se že lahko doseže poplačilo upnikove terjatve.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivda - trditveno in dokazno breme - opustitev varnostnih ukrepov - varstvo pri delu - vzročna zveza - krivdna odgovornost delodajalca
Za razsojo vprašanja, ali je podana pravno relevantna vzročna zveza, je potrebno ugotoviti, ali so bili prekršeni (konkretni) predpisi o varstvu pri delu in ali je posledica te kršitve ena izmed tistih posledic, ki jih je hotela ta norma preprečiti.
87. člena ZZVZZ določa krivdno odgovornost delodajalca za nastalo škodo in ne objektivne odgovornosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Predmet konkretnega spora je presoja zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane tožniku iz poslovnega razloga. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot pomočnik direktorja sektorja gospodarskih družb. To delovno mesto je bilo na podlagi sprejetega pravilnika o novi sistemizaciji in vrednotenju delovnih mest ukinjeno, vsebina dela pa deloma ukinjena, deloma pa prenesena na druga delovna mesta. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Obstoj akta o spremenjeni organizaciji oz. sistemizaciji pri delodajalcu ne predstavlja pogoja za zakonitost podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrnitev dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja - načelo kontradiktornosti
Tožeča stranka je v tožbi predlagala, da se glede spornega dejstva, od kdaj dalje je pri tožnici podano takšno zdravstveno stanje, da ji gre pravica do pomoči in postrežbe, zaslišita dve priči in postavitev izvedenca medicinske stroke. Sodišče prve stopnje teh predlaganih dokazov ni izvedlo. V okviru dokaznega postopka je zaslišalo patronažno sestro in osebno zdravnico tožnice. Na glavni obravnavi je ostale dokazne predloge tožeče stranke zavrnilo kot nepotrebne. V sodbi ni navedlo vsebinskih razlogov za zavrnitev predlaganih dokazov. Zato tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja kršitev pravice do izjave v postopku oz. kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
starostna pokojnina - nadurno delo - pokojninska osnova
ZPIZ-1 v 407. členu določa, da se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, do uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do 31. 3. 1992, upošteva pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj. Tožniku ni uspelo dokazati obstoja posebnega delovnega pogoja. Zato tožnikovih plač, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa, ni mogoče upoštevati pri izračunu pokojninske osnove.
S sodbo pritožbenega sodišča je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo dne 30. 11. 2006 in mu z vsemi pravicami traja do 21. 12. 2006. Tožnik je, kot izhaja iz zahtevka za vračilo izplačanih sredstev denarnega nadomestila z dne 16. 6. 2014, denarno nadomestilo prejemal od 1. 12. 2006 do 31. 8. 2007. Tako ob prejemu pravnomočne sodbe v letu 2008 nadomestila ni več prejemal. Ker mu je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo s 30. 11. 2006, je na Zavod RS za zaposlovanje sporočil pravilni datum prenehanja delovnega razmerja.