ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3, 156.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor - tedenski počitek - razpored dela
Tožnik (čistilec na generalkah) je spornega dne predčasno in samovoljno zapustil delo in izjavil, da ga ne bo več v službo. Ko mu je ena od čistilk rekla, da bi bilo treba bolje očistiti vogale, je začel preklinjati in je brcnil dve vedri. O tem je priča obvestila kadrovsko delavko, kateri je tožnik povedal, da ne bo prišel v kadrovsko službo, ker je na poti v tujino in da bo prišel po delovno knjižico. Zato izpodbijana izredna odpoved ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker tožnik ni bil vabljen na zagovor.
Način dela pri toženi stranki ni predmet tega spora. Tožena stranka je dokazala, da so bili dnevi, za katere se tožniku očita neupravičen izostanek, po razporedu dela pri toženi stranki določeni za delovne dneve. Tožnik je bil s strani nadrejenega seznanjen o načinu razporejanja dela in določanju delovnih dni. Ni se zanimal, kdaj in kje bi moral opravljati delo. Nasprotno, kadrovsko delavko je obvestil, da bo prišel po delovno knjižico. Zato je tožena stranka tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Toženec je prejemal republiško štipendijo za šolanje na srednji šoli. Svojih obveznosti iz štipendijske odločbe ni izpolnil, zato sta pravdni stranki sklenili poravnavo, v kateri sta se dogovorili, da je toženec dolžan štipendijo vrniti, če ne predloži dokazilo o dokončanju letnika, za katerega je prejemal štipendijo v spornem šolskem letu. Tožnik takšnega dokazila ni predložil, zato je na podlagi tretjega odstavka 190. člena OZ dolžan tožeči stranki povrniti vtoževani znesek (neupravičeno prejete zneske štipendije).
Za spor o vrnitvi neupravičeno izplačanih zneskov štipendije je stvarno pristojno socialno sodišče.
Tožnik bi bil do plačnega razreda za dolžnost nižjega vojaškega uslužbenca skladiščnika upravičen v primeru, če bi bil razporejen na to dolžnost, ali na podlagi dejanskega opravljanja dela te dolžnosti. Tožnik je dejansko opravljal delo civilne osebe na dolžnosti skladiščnik V in tudi pravilno prejemal plačo, skladno s pravnomočnima aktom o razporeditvi, zato njegov tožbeni zahtevek za razliko v plači za dolžnost nižji vojaški uslužbenec V iz naslova dejanskega dela ni utemeljen.
Tožnikoma je bila v spornem obdobju izplačana družinska pokojnina v polnem obsegu, čeprav bi lahko bila le v polovičnem znesku. Zato je z izpodbijanima prvostopenjskima upravnima aktoma pravilno in zakonito ugotovljeno, da je v obeh primerih prišlo do preplačila in da sta tožnika sporni znesek v določenem roku dolžna vrniti na račun zavoda. Gre za dejanski stan iz prvega odstavka 275. člena ZPIZ-1, po katerem mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, prejeto vrniti v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (190. člen OZ).
Ob skladnosti izvidov z izvedeniškimi mnenji invalidske komisije prve in druge stopnje glede obstoja telesne okvare, in ob sočasni skladnosti obeh mnenj invalidnih komisij med seboj, ni bilo razloga, da bi sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z izvedencem medicinske stroke, ki bi ugotavljal, ali je glede na Seznam telesnih okvar pri tožniku podana telesna okvara.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni kvalificirano, da bi samo ugotavljalo, ali je pri tožniku podana telesna okvara. Zdravstveno stanje tožnika izhaja iz izvidov in opravljenih preiskav. Sodišče glede na izvide in podana mnenja v izvidih, o tem, kakšno je stanje, to stanje primerja s stanjem, kakor je za posamezno telesno okvaro določeno v Seznamu telesnih okvar. Gre zgolj za opravljeno pravno kvalifikacijo, ali iz ugotovljenega dejanskega stanja (izvida) izhaja takšno stanje, kakor jo določa pravna norma.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209, 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih
Tožena stranka je tožnici (javni uslužbenki, ki je opravljala delo administratorke na policijski upravi), utemeljeno očitala kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnica je bila seznanjena z delom, ki ga je opravljala potem, ko je nadomestila odsotno delavko, svoje delo je v začetku izpolnjevala vestno, kasneje pa ne več. Tožnica sama je izpovedala, da je bila pri delu raztresena in površna. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožnica kršila navodila o pravilnem poslovanju ter da je istovrstne kršitve ponavljala v daljšem časovnem obdobju. Zato je bil podan odpovedni razlog iz 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
tožba na izbris znamke - predpostavke - znamka v sliki - znamka v besedi - enakost ali podobnost znamk - enakost ali podobnost blaga ali storitev - verjetnost zmede v javnosti
ZDZdr člen 30, 31, 33, 39, 47, 47/3. ZPP člen 224.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zaslišanje pridržane osebe - zapisnik - javna listina
Ker gre za nujne postopke (33. člen ZDZdr) so v zakonu določeni izjemno kratki roki za opravo procesnih dejanj sodišča, kar je v korist pridržanih oseb. Smiselna uporaba določb ZNP in ZPP glede rokov za zaslišanje tako ne pride v poštev.
Glede na skladnost mnenj invalidskih komisij z ostalo medicinsko dokumentacijo in tožničino pavšalno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, sodišče prve stopnje ni imelo razloga za nadaljevanje dokaznega postopka. Z opustitvijo izvedbe predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke tožnici ni bila odvzeta možnost dokazovanja.
Pri tožnici v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njej ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožnici ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta, na katero je razporejena, zato pri tožnici delovna zmožnost ni zmanjšana. Zato njen tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZPIZ-1 v 178. členu določa, da se uživalcu pokojnine, ki ponovno začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan in pridobi lastnost zavarovanca, pokojnina v tem času ne izplačuje. Z odločbo je bilo pravnomočno ugotovljeno, da ima tožnik iz naslova družbeništva zasebne družbe d.o.o., v kateri je bil poslovodna oseba, po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 od 26. 3. 2005 dalje lastnost zavarovanca, čeprav je bil uživalec invalidske pokojnine že od leta 1992 dalje. Zato se tožniku za čas sočasne vključenosti v zavarovanje invalidska pokojnina ne izplačuje.
Sodišče prve stopnje bi za potne stroške, ki so tožniku nastali za potovanje od stalnega prebivališča do kraja, kjer je bil opravljen osebni pregled s strani sodnega izvedenca, lahko priznalo največ 2 x 115 km kot najkrajšo pot, ugotovljeno iz podatkov, objavljenih na spletni strani, to je v obe smeri 230 km po ceni 0,118 EUR za vsak kilometer, kar znaša 8 % od cene 95 oktanskega bencina.
Pogoj za nastop subsidiarne odgovornosti lastnika stanovanja po petem odstavku 24. člena SZ-1 je, da upnik izpolnitev obveznosti terja najprej od primarnega (glavnega) dolžnika, t. j. najemnika stanovanja, kar je v obravnavanem primeru tudi storil, ko je zoper najemnico vložil izvršilne predloge.
ZUJIK člen 45, 45/1, 45/2, 55. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti člen 11. ZJU člen 57, 57/1.
posebne določbe o delovnih razmerjih in o pravicah iz delovnih razmerij v javnih zavodih na področju kulture - sistemizacija delovnih mest - delovna razmerja - sistemizacija - kulturna dejavnost - kolektivna pogodba
Določba 4. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti (Aneks) določa, da se zaposlene na določenih delovnih mestih v kulturi, razporedi na podlagi drugega odstavka 45. člena ZUJIK in prvega odstavka 57. člena ZJU, ko izpolnijo posebne pogoje za zasedbo teh delovnih mest. Ta določba ne določa diskrecijske pravice delodajalca, da prosto odloča, katerega zaposlenega bo razporedil na delovno mesto priznanega ustvarjalca, ampak določa, da se razporeditev opravi, ko delavec izpolni pogoje, kar ugotovi umetniški vodja zavoda.
Tožnica je svojo vlogo za zasedbo delovnega mesta priznani solistični orkestrski glasbenik prvič podala 3. 10. 2008, zato se zanjo uporabi 1. odstavek VIII. člena Meril in kriterijev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev, ki določajo, da javni zavod, v katerem se sistemizirajo delovna mesta priznanih ustvarjalcev, najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi teh meril in kriterijev določi postopke in roke za ugotavljanje doseganja posebnih pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev. Zato bi tožena stranka morala najkasneje do 15. 11. 2008 določiti postopke in roke za ugotavljanje pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev in nato tožnico razporediti na delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik takoj, ko je za to delovno mesto izpolnila pogoje, saj je imela tožena stranka to delovno mesto sistemizirano.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Predmet konkretnega spora je presoja zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane tožniku iz poslovnega razloga. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot pomočnik direktorja sektorja gospodarskih družb. To delovno mesto je bilo na podlagi sprejetega pravilnika o novi sistemizaciji in vrednotenju delovnih mest ukinjeno, vsebina dela pa deloma ukinjena, deloma pa prenesena na druga delovna mesta. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Obstoj akta o spremenjeni organizaciji oz. sistemizaciji pri delodajalcu ne predstavlja pogoja za zakonitost podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2. ZPP člen 247, 247/2, 247/3, 247/4, 247/5, 247/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - izvedenec - izvedensko mnenje - predlog za izločitev izvedenca
Odločitev sodišča prve stopnje o zakonitosti odpovedi iz razloga nesposobnosti je oprta na izvedensko mnenje o obstoju tega odpovednega razloga, zato je bistvenega pomena, ali je bila tožnikova zahteva za izločitev izvedenca utemeljena. Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi zaradi napačnega stališča, da je bila zahteva podana prepozno, ni opredelilo do uveljavljanih izločitvenih razlogov. Navedlo je le, da bi s postavitvijo drugega izvedenca prišlo do nepotrebnega zavlačevanja postopka. Sodišče z argumentom ekonomičnosti ne more opravičiti pomanjkljivosti sodbe. Sodišče prve stopnje bi zahtevo za izločitev moralo presojati tudi vsebinsko.
odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - krivdna odgovornost - padec na poledenelem parkirišču - skrbnost dobrega strokovnjaka
Za čiščenje in vzdrževanje parkirišča, kot javne površine je odgovoren lastnik parkirišča, ki je sklenil tudi pogodbo o rednem vzdrževanju le-tega s podizvajalcem.
odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe po 90. členu ZDR in instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu po 90.a členu ZDR ni možno enačiti. V konkretnem primeru je šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. V takšnem primeru delodajalec delavcu ni dolžan izplačati odpravnine po 109. členu ZDR le v primeru, če delavec takšno ponudbo sprejme in če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. V primeru, ko delavec sklenitev take pogodbe odkloni, je kljub temu upravičen do odpravnine. Zato se tožena stranka s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu ni razbremenila obveznosti plačila odpravnine tožniku, čeprav tožnik ponudbe ni sprejel.
razveljavitev sklepa o izvršbi – pravdni postopek – dopolnitev tožbe – roki – zamuda roka – zavrženje tožbe – potrdilo o oddaji pošiljke – prekinitev postopka
Številka priporočene pošiljke iz Petrola, poslanega iz Š., ne more biti identična s številko priporočene pošiljke, ki je bila poslana iz L. Tožeča stranka zato ni uspela izpodbiti resničnosti javne listine, to je podatkov na kuverti, pripeti k dopolnitvi tožbe, iz katere izhaja, da je bila pošiljka 12. 12. 2013 priporočeno oddana na Petrolu v Š.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - vzgoja in izobraževanje - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov - razlogi
Zmanjšanje števila vpisanih dijakov in posledično zmanjšanje vzgojnih skupin pomeni ekonomski in organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela vzgojitelja pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Predstavlja tudi poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 115. členu ZOFVI, ki določa, da se za poslovne razloge štejejo spremembe programa vzgoje in izobraževanja, standardov, normativov, izobraževalnih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa.
Zaradi občutno zmanjšanega vpisa dijakov v spornem šolskem letu je prenehala potreba po delu določenega števila vzgojiteljev na delovnem mestu, ki ga je zasedel tožnik. Zato je tožena stranka tožniku zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR-1 delodajalcem ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne nalaga več obveznosti, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali iz poslovnega razloga preverijo, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo.