OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0077137
OZ člen 190, 333, 333/1. ZPP člen 154, 154/1. ZOdvT člen 14. ZOdvT tarifna številka 3100.
neupravičena pridobitev - trajno dolžniško razmerje - odpoved - enostransko obveznostno razmerje - najemna pogodba - uporabnina - nagrada za postopek - nagrada za narok v ponovljenem postopku - uspeh v pravdi
Odpoved je enostranska izjava stranke trajnega obligacijskega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, s katero izjavi, da želi, da obveznostno razmerje preneha, pri čemer oblika za odpoved ni predpisana.
Če se zadeva v okviru pravnih sredstev vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem vračuna v nagrado za postopek v ponovljenem postopku. Slednje pa ne velja za nagrado za narok.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0073406
OZ člen 689, 950, 950/1. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz tovora (CMR) člen 17.
mednarodni cestni prevoz blaga – zavarovanje prevozniške odgovornosti – izključitev zavarovalnega kritja – krivda zavarovanca – preprečevanje zavarovalnega primera – razlaga splošnih pogojev – tatvina priklopnega vozila
Splošni pogoji v 7. točki 1. odstavka 3. člena izključujejo iz zavarovalnega kritja tudi škodo, ki je nastala v času, ko priklopnik ali polpriklopnik ni priključen na vlečno vozilo, razen če se je priklopnik ali polpriklopnik nahajal v zaklenjeni garaži ali ograjenem in zaklenjenem osvetljenem dvorišču ali na 24 ur varovanem parkirišču. Tudi tako opredeljen izključitveni razlog je potrebno razumeti v smislu dogovorjenih ukrepov, ki jih mora zagotoviti zavarovanec za preprečevanje nastanka zavarovalnega primera. Zato je tudi v takšnem primeru mogoče izključiti kritje zavarovalnice samo v tistih primerih, ko je nastanek tega dejanskega stanu mogoče pripisati krivdnemu ravnanju zavarovanca. Zavarovalnega kritja torej ni mogoče izključiti v tistih primerih, ko je dejanski stan iz 7. točke 1. odstavka 3. člena Splošnih pogojev posledica ravnanja tretje osebe, na katero zavarovanec nima vpliva, kakor tudi voznika, v kolikor je pri tem ravnal v izrecnem nasprotju z navodili zavarovanca. Drugačna razlaga bi namreč pripeljala do rezultata, da bi tožena stranka zagotavljala kritje za škodo, ki bi izvirala celo iz naklepno povzročene škode s strani voznika (tatvine), izključeno pa bi bilo kritje škode, povzročene zgolj iz voznikove malomarnosti.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrnitev dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja - načelo kontradiktornosti
Tožeča stranka je v tožbi predlagala, da se glede spornega dejstva, od kdaj dalje je pri tožnici podano takšno zdravstveno stanje, da ji gre pravica do pomoči in postrežbe, zaslišita dve priči in postavitev izvedenca medicinske stroke. Sodišče prve stopnje teh predlaganih dokazov ni izvedlo. V okviru dokaznega postopka je zaslišalo patronažno sestro in osebno zdravnico tožnice. Na glavni obravnavi je ostale dokazne predloge tožeče stranke zavrnilo kot nepotrebne. V sodbi ni navedlo vsebinskih razlogov za zavrnitev predlaganih dokazov. Zato tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja kršitev pravice do izjave v postopku oz. kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik bi bil do plačnega razreda za dolžnost nižjega vojaškega uslužbenca skladiščnika upravičen v primeru, če bi bil razporejen na to dolžnost, ali na podlagi dejanskega opravljanja dela te dolžnosti. Tožnik je dejansko opravljal delo civilne osebe na dolžnosti skladiščnik V in tudi pravilno prejemal plačo, skladno s pravnomočnima aktom o razporeditvi, zato njegov tožbeni zahtevek za razliko v plači za dolžnost nižji vojaški uslužbenec V iz naslova dejanskega dela ni utemeljen.
Tožnikoma je bila v spornem obdobju izplačana družinska pokojnina v polnem obsegu, čeprav bi lahko bila le v polovičnem znesku. Zato je z izpodbijanima prvostopenjskima upravnima aktoma pravilno in zakonito ugotovljeno, da je v obeh primerih prišlo do preplačila in da sta tožnika sporni znesek v določenem roku dolžna vrniti na račun zavoda. Gre za dejanski stan iz prvega odstavka 275. člena ZPIZ-1, po katerem mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, prejeto vrniti v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (190. člen OZ).
Glede na skladnost mnenj invalidskih komisij z ostalo medicinsko dokumentacijo in tožničino pavšalno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, sodišče prve stopnje ni imelo razloga za nadaljevanje dokaznega postopka. Z opustitvijo izvedbe predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke tožnici ni bila odvzeta možnost dokazovanja.
Pri tožnici v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njej ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožnici ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta, na katero je razporejena, zato pri tožnici delovna zmožnost ni zmanjšana. Zato njen tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Pogoj za nastop subsidiarne odgovornosti lastnika stanovanja po petem odstavku 24. člena SZ-1 je, da upnik izpolnitev obveznosti terja najprej od primarnega (glavnega) dolžnika, t. j. najemnika stanovanja, kar je v obravnavanem primeru tudi storil, ko je zoper najemnico vložil izvršilne predloge.
ZUJIK člen 45, 45/1, 45/2, 55. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti člen 11. ZJU člen 57, 57/1.
posebne določbe o delovnih razmerjih in o pravicah iz delovnih razmerij v javnih zavodih na področju kulture - sistemizacija delovnih mest - delovna razmerja - sistemizacija - kulturna dejavnost - kolektivna pogodba
Določba 4. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti (Aneks) določa, da se zaposlene na določenih delovnih mestih v kulturi, razporedi na podlagi drugega odstavka 45. člena ZUJIK in prvega odstavka 57. člena ZJU, ko izpolnijo posebne pogoje za zasedbo teh delovnih mest. Ta določba ne določa diskrecijske pravice delodajalca, da prosto odloča, katerega zaposlenega bo razporedil na delovno mesto priznanega ustvarjalca, ampak določa, da se razporeditev opravi, ko delavec izpolni pogoje, kar ugotovi umetniški vodja zavoda.
Tožnica je svojo vlogo za zasedbo delovnega mesta priznani solistični orkestrski glasbenik prvič podala 3. 10. 2008, zato se zanjo uporabi 1. odstavek VIII. člena Meril in kriterijev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev, ki določajo, da javni zavod, v katerem se sistemizirajo delovna mesta priznanih ustvarjalcev, najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi teh meril in kriterijev določi postopke in roke za ugotavljanje doseganja posebnih pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev. Zato bi tožena stranka morala najkasneje do 15. 11. 2008 določiti postopke in roke za ugotavljanje pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev in nato tožnico razporediti na delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik takoj, ko je za to delovno mesto izpolnila pogoje, saj je imela tožena stranka to delovno mesto sistemizirano.
nadomestilo za invalidnost - samostojni podjetnik - invalid III. kategorije - datum priznane pravice do nadomestila za invalidnost
Tudi samozaposlenemu zavarovancu (invalidu) po analogni uporabi 92. in 94. člena ZPIZ-1, ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev, pripada pravica do nadomestila za invalidnost.
ZPIZ-1 v 2. odst. 262. čl. izrecno določa, da se odločba o priznani pravici na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije izvrši, ko postane dokončna v upravnem postopku. Kadar takšne dokončne upravne odločbe iz predsodnega upravnega postopka ni in je pravica do dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo priznana šele s sodno odločbo (kot v obravnavani zadevi), je pravico do dela na podlagi preostale delovne zmožnosti mogoče realizirati šele od vročitve sodne odločbe dalje.
invalidnost I. kategorije - zakonske zamudne obresti - odškodnina
ZPIZ-2 določbe, s katero bi odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti urejal, tako kot je bilo to urejeno v drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1, nima več. Vendar to ne pomeni, da s 1. 1. 2013 ni več podlage za nadaljnje priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, če je le-ta bila priznana še v času veljavnosti ZPIZ-1. V takšnem primeru ZPIZ-2 na odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti in nadaljnji tek nima nobenega vpliva.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-9. Uredba o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči člen 2, 2/1, 2/2, 2/3. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
brezposelnost - denarno nadomestilo- opustitev obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo ter prejetih dodatnih dohodkih za opravljeno delo - pripadniki civilne zaščite
Po 2. členu Uredbe o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči pripadnikom civilne zaščite, ki prejemajo nadomestilo za primer brezposelnost, ta denarna dajatev pripada tudi med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči. V konkretnem primeru ne gre za poklicno opravljanje teh nalog, in prejemek po delovršni pogodbi med tožnikom in občino ne predstavlja dohodka iz naslova dela, temveč gre v skladu z namenom obeh pogodbenih strank izključno za povračilo stroškov prevoza. Zato v predmetni zadevi ni mogoče uporabiti določbe devete alineje prvega odstavka 65. člena ZUDT (po kateri pravica do denarne nadomestila za brezposelnost uživalcu preneha s prvim dnem v mesecu, v katerem je opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo). Tožnik nosilca zavarovanja o prejetem znesku iz naslova povračila potnih stroškov ni bil dolžan obvestiti. Zato sta izpodbijana posamična upravna akta o prenehanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost nezakonita.
odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - krivdna odgovornost - padec na poledenelem parkirišču - skrbnost dobrega strokovnjaka
Za čiščenje in vzdrževanje parkirišča, kot javne površine je odgovoren lastnik parkirišča, ki je sklenil tudi pogodbo o rednem vzdrževanju le-tega s podizvajalcem.
odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe po 90. členu ZDR in instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu po 90.a členu ZDR ni možno enačiti. V konkretnem primeru je šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. V takšnem primeru delodajalec delavcu ni dolžan izplačati odpravnine po 109. členu ZDR le v primeru, če delavec takšno ponudbo sprejme in če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. V primeru, ko delavec sklenitev take pogodbe odkloni, je kljub temu upravičen do odpravnine. Zato se tožena stranka s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu ni razbremenila obveznosti plačila odpravnine tožniku, čeprav tožnik ponudbe ni sprejel.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066627
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 157/2, 159, 159/4. OZ člen 131, 190. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 5, 5/1, 5/2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – odpravljiva nesklepčnost tožbe – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – javna priobčitev fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – skupni sporazum o višini nadomestila – o sebna veljavnost sporazuma in reprezentativnost zbornic – dejavnost diskotek – tarifa – uporaba tarife – civilna kazen – neupravičena pridobitev – odškodninski zahtevek – povzročitev škode – stroški terenskega preverjanja – dolžnost mesečnega poročanja – pravila o delitvi prihodka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZTG GZS pri sklepanju SS ni bila nosilec pooblastila za zastopanje uporabnikov, ki se ukvarjajo z dejavnostjo diskotek oziroma točenja pijač in napitkov v diskotekah. Posledično SS za tovrstne uporabnike ni mogel ustvariti pravnih učinkov. Ker z reprezentativnimi združenji uporabnikov, ki se ukvarjajo z dejavnostjo diskotek / točenja pijač v diskotekah, tožeča stranka ni sklenila drugega SS, je zaključek o derogaciji Tarife pravno zmoten. V primeru dejavnosti diskotek oziroma točenja pijač v diskotekah, pravno podlago višini tožbenim zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve in civilne kazni, tako še vedno predstavlja Tarifa.
Tožeča stranka mora del nadomestila uporabnikov za javno priobčitev fonogramov, ki predstavlja njen prihodek, med drugim nameniti tudi za pokrivanje stroškov poslovanja, med katere sodijo tudi stroški terenskega preverjanja.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
ZDSS-1 v 1. odstavku 72. člena določa, da se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Tožnik je tožbo vložil po izteku zakonsko določenega roka. Sodišče prve stopnje jo je zato pravilno na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP zavrglo.
zavrženje tožbe - prenehanje delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - zastaranje
Tožnik je bil na podlagi pogodbe o prenosu dejavnosti maloprodaje in pogodbe o prenosu delavcev prenesen od tožene stranke k stranskemu intervenientu. Ta mu je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Tožnik je s tožbo pred sodiščem prve stopnje zahteval ugotovitev nezakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je v tem sporu postavljenim zahtevkom v celoti ugodilo. V vmesnem času je prišlo do ponovne spremembe delodajalca, tožnik je bil skupaj z drugimi delavci prenesen nazaj k toženi stranki. V predmetnem sporu je tožnik vložil tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da mu delovno razmerje na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo, od tožene stranke zahteva, da ga pozove nazaj na delo, mu za čas, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje pri stranskem intervenientu, prizna vse pravice iz delovnega razmerja, ga prijavi v zavarovanja, mu obračuna nadomestilo plače, od njega odvede davke in prispevke ter mu izplača ustrezne neto zneske. Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da delovno razmerje tožnika pri toženi stranki na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo in še vedno traja z vsemi pravicami in obveznostmi, pomeni po vsebini zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki, čeprav ni izrecno tako oblikovan. Uveljavljanje zahtevka na ugotovitev obstoja delovnega razmerja pa je vezano na določila prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR. Neposredno sodno varstvo v tem primeru ni dopustno.
Vložitev zahteve za odpravo kršitve je vezana na splošni 5-letni zastaralni rok iz 346. člena OZ. Tožnik ima od tožene stranke v tem roku kadarkoli možnost zahtevati ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Vendar mora v primeru, da tožena stranka njegovi zahtevi ne sledi, v nadaljnjem roku 30 dni zahtevati sodno varstvo, kot to določa drugi odstavek 204. člena ZDR. Tožnik tožbe ni vložil v 30-dnevnem roku od prejema negativnega odgovora tožene stranke, zato je potrebno njegovo tožbo kot prepozno zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081855
ZPP člen 319. OZ člen 190, 191, 191/1. ZIZ člen 15. ZPSto-2 člen 24.
odtegljaj na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi - plačilo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova - vrnitev zaradi dvakratnega plačila - dvakratni prejem v izvršbi odtrganega zneska - neupravičena pridobitev - pravnomočen sklep o izvršbi - učinek pravnomočnega sklepa o izvršbi - vročanje sodnih pisanj v izvršilnem postopku
Pravnomočen sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, ima značilnost pravnomočne sodne odločbe. Vsebinski učinek pravnomočne sodne odločbe je v tem, da so nanjo vezane stranke in sodišče. Pravnomočna sodna odločba obvelja in velja za resnično, četudi je sodišče odločilo nepravilno.
Tožeča stranka v izvršilnem postopku ni uspela s predlogom razveljavitve klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, ustavna pritožba v zvezi z odločbo višjega sodišča pa v tej zadevi ni bila sprejeta v obravnavo. S tem je tožeča stranka izčrpala pravna sredstva v zvezi z preizkusom (ne)pravilnosti vročanja sklepa o izvršbi, ki jo je v navedenem izvršilnem postopku pravilno uveljavljala kot postopkovno kršitev. Zato z odškodninskim zahtevkom do prvotožene stranke zaradi nepravilnega vročanja ne more uspeti.
Tožnica je prejela preveč izplačan varstveni dodatek. Prejela je nekaj, do česar ni bila upravičena, zato mora to v skladu z določbami 190. člena OZ vrniti.
Zastaranje se po 365. členu OZ pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Takšno upnikovo dejanje je v danem primeru vročitev odločbe toženke, s katero je ta od tožnice zahtevala izpolnitev obveznosti, zato so zastarale vse tiste terjatve, ki so bile na dan vročitve odločbe zavarovancu starejše od treh let.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-7. ZDD-1 člen 3, 3/2, 25, 30.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške - odsotnosti – zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - opravljanje pridobitnega dela - detektiv - oblika dela detektivov - pravice in dolžnosti detektiva - pooblastilo za opravljanje detektivske dejavnosti - osebna zaznava
Ključnega pomena je ugotovitev, katere osebe so opravljale kontrolo bolniškega staleža in vročanje pisemskih pošiljk tožeči stranki. Ker sme detektiv pridobivati informacije le na podlagi pisne pogodbe o opravljanju detektivskih storitev za stranko in njenega pisnega pooblastila (25. člen ZDD-1), je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni dopustilo vprašanja tožeče stranke, zastavljenega detektivu, kdo so osebe, ki so dejansko opravljale osebno zaznavo in uporabo tehničnih sredstev tožeče stranke. Tožena stranka je v dokaznem postopku zatrjevala, da je dala pooblastilo za opravo nadzora bolniškega staleža in vročanje pisemskih pošiljk le detektivski agenciji. Zato je bila le-ta pooblaščena za kontrolo bolniškega staleža in vročanje pisemskih pošiljk.
Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju ugotoviti, kdo je namesto pooblaščene detektivske agencije dejansko opravljal osebno zaznavo in uporabo tehničnih sredstev, ali je pooblaščena detektivska agencija uporabljala profesionalne naprave za slikovno snemanje, ki puščajo "vodni odtis" in katerih verodostojnost se da preveriti in presoditi, ali so predloženi dokazi detektivske agencije pridobljeni na zakonit način.
S sodbo pritožbenega sodišča je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo dne 30. 11. 2006 in mu z vsemi pravicami traja do 21. 12. 2006. Tožnik je, kot izhaja iz zahtevka za vračilo izplačanih sredstev denarnega nadomestila z dne 16. 6. 2014, denarno nadomestilo prejemal od 1. 12. 2006 do 31. 8. 2007. Tako ob prejemu pravnomočne sodbe v letu 2008 nadomestila ni več prejemal. Ker mu je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo s 30. 11. 2006, je na Zavod RS za zaposlovanje sporočil pravilni datum prenehanja delovnega razmerja.