Prvotoženka je bila zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine in je lahko razpolagala s sporno nepremičnino. S posebnim dogovorom je bilo izrecno dogovorjeno, da bo sporno nepremičnino prodala brez omejitev glede višine kupnine v roku enega leta. Sporna pogodba že iz teh razlogov ne more biti nična, saj ne nasprotuje nobenim prisilnim predpisom, niti morali, niti ni nedopustne podlage, kot pravno zmotno in nevzdržno ugotavlja sodišče prve stopnje. V kolikor sta toženi stranki sklenili pogodbo za višjo ceno, kot izhaja iz sporne kupoprodajne pogodbe, ima tožnik le dajatveni zahtevek na plačilo razlike kupnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078975
OZ člen 33, 33/5, 65, 104.
pogodbeni dogovor - predpogodba - predpostavka plačila preostanka kupnine - rok za plačilo - rok za izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - obveznost sklenitve glavne pogodbe - odškodninska odgovornost za neizpolnitev predpogodbe - dogovor o ari - pravne posledice neizpolnitve pogodbe
Z iztekom roka, ko bi moral toženec plačati preostalo kupnino, je za tožnika obveznost sklenitve glavne pogodbe ugasnila.
Zaradi neizpolnitve dogovorjene obveznosti v odrejenem roku (plačila preostanka kupnine) je za nesklenitev glavne pogodbe odgovoren toženec.
Stranka, ki je odgovorna za nesklenitev glavne pogodbe, je obvezana ne le do prepustitve are, ampak tudi do razlike do popolne odškodnine, ki je nastala pogodbi zvesti stranki.
dejansko stanje – dokazna ocena – razlogi sodbe – protispisnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazna ocena sodišča prve stopnje temelji na povzetih delih izpovedb prič, ki pa so v razlogih izpodbijane sodbe povzete drugače, kot to izhaja iz zapisnika z naroka, kjer so bile te priče zaslišane. Pritožnik na to izrecno opozarja, citira sporne odseke izpovedb in tako utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
SZ-1 člen 83, 103, 104, 104/1, 104/2. ZPP člen 137, 137/1, 139, 139/6, 262.
izpraznitev stanovanja – neprofitno najemno stanovanje – namensko najemno stanovanje – odpoved najemne pogodbe – vročanje pisanj – vročanje stranki namesto pooblaščencu – izostanek stranke z naroka
Toženec živi v bedi, ko mora očitno prav vso svojo življenjsko energijo uporabiti za golo preživetje. Tak položaj predstavlja okoliščino iz drugega odstavka 104. člena SZ-1, ki mu že ves čas, še posebej zdaj, ko je poleg vsega še nepokreten, preprečuje, da bi v rokih iz prvega in drugega odstavka 104. člena SZ-1 tožečo stranko obvestil o nastanku okoliščin iz prvega odstavka 104. člena SZ-1.
ZD člen 128, 175. ZSVarPre-C člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/2.
upnik zapuščinskega postopka – omejitev dedovanja – denarna socialna pomoč – kaducitetna pravica – uveljavitev in začetek uporabe zakona
Zakonodajalec je v ZSVarPre-C uzakonil, da se ne glede na določbe 128. in 129. člena ZD do nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do 2/3 prejetih sredstev (in torej ne do celote, kot to izhaja iz določbe 1. odstavka 128. člena ZD), pa še to le, če je zapustnik to pomoč prejemal 12 ali manj mesecev, sicer omejitve dedovanja sploh ni.
Sodišče prve stopnje je pri upoštevalo tudi to, da je bil rok za izpolnitev obveznosti po prisilni poravnavi eno leto in da tožeča stranka v času sklenitve pogodbe o svetovanju in v času plačila spornega zneska še ni imela pokritih svojih obveznosti po sklenjeni prisilni poravnavi in da je tožeča stranka imela finančne težave pri izpolnjevanju teh obveznosti ter da so zato bile storitve tožene stranke nujno potrebne, saj je ugotovilo, da se posel po pogodbi nanaša na finančno in poslovno konsolidacijo tožeče stranke in da je bila tožena stranka angažirana zaradi pridobivanja sredstev s strani bank, vse po potrditvi prisilne poravnave.
Teh bistvenih okoliščin ni mogoče prevesti v pravnem smislu na način, da bi se sicer že 27. 2. 2009 pravnomočno zaključen postopek prisilne poravnave “prelevil” v nepravnomočnega in bi postal pravnomočen šele z realizacijo poplačil po potrjeni prisilni poravnavi.
Realizacija potrjene prisilne poravnave sledi pravnomočnosti sklepa o njeni potrditvi in realizacija ne more vplivati na pravnomočnost sklepa.
Drugačna razlaga ni možna, ker bi potem sodišča vselej arbitrarno presojala izvzetost iz izpodbojnosti in je prav v izogib arbitrarnosti potrebno dosledno upoštevati zakonsko ureditev. Drugače povedano, dejanje, opravljeno v fazi insolventnosti, četudi gre za posle, nujne za redno poslovanje družbe, ni izvzeto iz izpodbojnosti, če ni opravljeno v zvezi s postopkom prisilne poravnave kot enega od insolvenčnih postopkov.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – ureditev meje
Za razliko od nepravdnega sodišča, ki mejo ureja oziroma določa, lahko pravdno sodišče le to (v okviru reševanja predhodnega vprašanja) „zgolj“ ugotavlja. To pa je nedvomno pomemben argument za to, da se predmetni postopek (v skladu s 1. točko 1. odstavka 206. člena ZPP) prekine do ureditve (določitve) meje v nepravdnem postopku, ki je bil prav iz tega razloga že sprožen.
U. je kot domnevni povzročitelj škode in zavarovanec tožene stranke (upravičeno) zainteresiran za izid predmetne pravde, saj se bo za toženko negativen izid tako ali drugače odrazil na pogodbeno (zavarovalno) razmerje, ki obstaja med njima. Skratka vplival bo (takoj ali pa v prihodnosti) na njegov pogodbeno-pravni položaj, pa čeprav „zgolj“ v smislu slabših pogodbenih pogojev.
ZASP člen 159, 168. OZ člen 247, 247/3, 299, 299/2.
avtorski honorar – dolžnost uporabnikov do obveščanja – avtorsko varovana dela – obveznost posredovanja podatkov o honorarjih izvajalcev – nadomestilo za uporabo avtorskih del – veljavnost pravilnika – civilna kazen – namerna kršitev – kršitev iz hude malomarnosti – pogodbena kazen – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ugotovljena dejstva v zvezi z uporabo glasbenih del, zlasti dejstvo, da toženec nikoli ni nasprotoval svoji obveznosti plačila, ki je bilo po višini sicer sporno in je tudi svojo zakonsko dolžnost obveščanja tožnika izpolnil, ne omogočajo zaključka o namerni kršitvi avtorske pravice ali kršitvi iz hude malomarnosti. Zato ni pogojev za izrek civilne kazni.
Tožeča stranka ob umiku tožbe ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena o tem, da je umik posledica izpolnitve tožbenega zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni podlage, da bi bila tožeča stranka oproščena povrnitve pravdnih stroškov toženi stranki.
informacijska pravica družbenika – predhodni postopek – predpostavke za sodno uveljavljanje pravice – seznanitev poslovodje z zahtevo družbenika – zahteva po odločitvi družbenikov – dolžnost poslovodje – skrbno opravljanje nalog poslovodje – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
Pri obveznem dvostopenjskem postopku – dokončni odločitvi družbenikov, gre za specifično situacijo, ko poslovodja zavrne zahtevo po informacijah ali vpogledu v knjige in listine, če je po njegovi presoji verjetno, da bi jih družbenik uporabil z namenom, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo, ne pa tu v primeru zavrnitve iz drugih razlogov. Zahteva po odločitvi družbenikov predpostavlja poslovodjevo zavrnitev družbenikove zahteve po posredovanju informacij. Če te zavrnitve ni, ker poslovodja na informacijsko zahtevo družbenika sploh ne odgovori, pa sklep družbenikov ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove informacijske pravice. Tedaj je treba družbeniku priznati pravni interes za začetek sodnega postopka.
ZGD-1 ne določa pravil, na kakšen način mora družbenik poslovodji družbe posredovati zahtevo za posredovanje informacij o zadevah družbe. Zato je presoja, kdaj je bil poslovodja družbe seznanjen z zahtevo družbenika, odvisna od tega, kakšen je običajen način komuniciranja med poslovodjo in družbeniki.
Družbenikova pravica do informacij o zadevah družbe se ne izčrpa zgolj z možnostjo vpogleda v knjige in spise družbe, pač pa družbenik lahko zahteva tudi informacijo v zvezi s poslovodjevim vrednotenjem posameznih zadev družbe in zato tudi pojasnila v zvezi s posameznimi poslovnimi odločitvami.
Če poslovodja neupravičeno ne zagotoviti družbeniku informacije o zadevah družbe, krši načelo opravljanja svojih nalog s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Trditve, da je zahtevek neutemeljen, ker je zastaran in nedokazan, lahko vplivajo na odločitev o prekinitvi postopka zgolj v primeru, če bi kazale na očitno neutemeljenost zahtevka in bi bila zato prekinitev postopka nesmotrna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bilo opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podano utemeljeno (iz razloga, ker je tožnica spornega dne predčasno zapustila delovno mesto). Svojo obrazložitev je oprlo na izjavo kontrolorja in čistilca pri toženi stranki. Zaslišalo je le kontrolorja. Svojo odločitev je oprlo na pisno izjavo čistilca in se z zaslišanjem ni prepričalo, ali njegova pisna izjava drži. V ponovljenem postopku bo zato sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi čistilca in na podlagi vseh izjav ponovno oceniti, ali je tožnica dejansko neupravičeno zapustila delovno mesto pred koncem dela.
Prvostopenjsko sodišče je zapisalo napačno ime stranke, ki je umrla, ter bo napako moralo odpraviti. Ne glede na to pa je izrek izpodbijanega sklepa pravilen in se nanaša na smrt prvotožene stranke, zaradi katere je prvostopenjsko sodišče pravilno ukrepalo ter uporabilo pravilno pravno podlago.
povzročitev škode – odgovornost za škodo od nevarne stvari – domneva vzročnosti – delujoča motorna žaga kot nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – poškodba palca desne roke – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – pravična denarna odškodnina – soprispevek oškodovanca – zakonske zamudne obresti
Sodna praksa je že sprejela stališče, da je delujoča motorna žaga nevarna stvar, žaganje drv s takšno žago pa nevarna dejavnost. Za škodo nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo pa se šteje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok.
solastnina – postopek za delitev stvari v solastnini – nepremičnina – način delitve – fizična delitev – civilna delitev
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da stranki nimata denarja za predelavo hiše v dve samostojni enoti, da tudi ti dve enoti ne bi bili enakovredni ob obstoju solastninskega deleža strank do ½, je preizkušalo, ali katera stranka lahko izplača drugo. Ker tudi to ni možno, ostane le civilna delitev.
pogodba o prevzemu dolga - prevzem dolga - pristop k dolgu - zastavitelj - dolžnik
Ker je pri vseh notarskih zapisih kot kreditojemalec in prvotni dolžnik sodelovala družba A. d.o.o., B.Z. pa v pogodbah o kreditih in o limitu ni označen kot dolžnik in porok, temveč le kot zastavitelj, je kot dolžnika v smislu sklepanja pogodbe o prevzemu dolga treba šteti le kreditojemalca tj. družbo A. d.o.o. in bi zato slednja morala biti pogodbena stranka pri pogodbi z dne 25. 1. 2013, da bi šlo za pogodbo o prevzemu dolga, saj se slednja sklene med dolžnikom in prevzemnikom, upnik pa vanjo le privoli. Poleg tega je tudi iz vsebine pogodbe z dne 25.1.2014 mogoče razbrati, da ne gre za pogodbo o prevzemu dolga, temveč za pogodbo o pristopu k dolgu, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče. V odgovoru na ugovor je namreč upnik prepričljivo pojasnil, da kljub napačnemu zapisu, da družba B. d.o.o. prevzema dolg, resnični in pravi namen pogodbenih strank ni bil prevzem dolga, temveč pristop k dolgu dveh novih dolžnikov, s čemer se je položaj zastavnih dolžnikov izboljšal, zaradi česar zastavitelji tudi niso bili vabljeni k podaji soglasja k takšni pogodbi.
procesne obresti – primeren izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – stroški opomina – notarski zapis – načelo stroge formalne legalitete – trditveno in dokazno breme
Opredelitev v 7. členu notarskega zapisa je glede stroškov preohlapna, da bi lahko upnik na njeni podlagi kot izvršilnem naslovu izterjeval stroške opominov, tako glede obsega terjatve kot tudi njene zapadlosti.
V izvršilnem postopku ni dopustno zahtevati procesnih obresti, torej zamudnih obresti ob obračunanih pogodbenih in zamudnih obresti od vložitve predloga za izvršbo dalje do plačila.