CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078935
OZ člen 9, 131, 131/1.
izpolnitev pogodbenih obveznosti - zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - protipravno ravnanje - kršitev pogodbene obveznosti - izvedba in sanacija estriha
Zahtevek za ponovno izvedbo cementnega estriha v zadevi P 582/2006-I je bil po svoji naravi zahtevek za izpolnitev pogodbenih obveznosti oziroma za odpravo napak, v obravnavani zadevi pa je tožnik uveljavljal zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu jo povzročila toženka (zahtevka sta imela različno dejansko in pravno podlago).
oprostitev plačila sodne takse – ustavna odločba – socialna pomoč
Ker je pred odločanjem o pritožbi ustavno sodišče ugotovilo, da je prvi odstavek v zvezi z tretjim in drugim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah v neskladju z ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko ne prejema denarne socialne pomoči, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje.
Ker iz ključnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da nasprotni udeleženec že več let boleha za trajno duševno boleznijo, ki ga je odtujila realnosti in zaradi katere za svoje pravice ter koristi ne zmore več ustrezno skrbeti, prav tako pa zato tudi ne bi mogel, v primeru, da bi bil izvoljen v pomembnejše funkcije, opravljati slednje v dobrobit širše skupnosti, je odločitev sodišča o popolnem odvzemu poslovne sposobnosti in pravice biti voljen pravilna.
SPZ člen 48. ZTLR člen 21, 24, 25, 26, 28, 28/4, 28/5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – solastnina – vlaganja v nepremičnino – povečanje solastninskega deleža – dogovor o stvarnopravnih učinkih – nova stvar – izgradnja nove stvari – adaptacija podstrešja – priposestovanje – nedobroverna posest – verzijski zahtevek – povrnitev vlaganj v nepremičnino
Adaptacije ali obnove že obstoječega masardnega dela v stanovanje, ne pomenijo izgradnje nove stvari. Za novo stvar ne gre, če se z gradnjo spremeni razporeditev prostorov, ali se izboljšajo bivalne razmere, hiša pa ohranja prvotni pomen.
Od priče ni mogoče pričakovati, da bo na dan, ko je vabljena na zaslišanje, preložila prav vse svoje službene obveznosti. Priča je ravnala skrbno, preverila je koliko časa ima Okrajno sodišče v Škofji Loki predvidenega za obravnavo, na katero je bila vabljena; utemeljeno je pričakovala, da bo imela dovolj časa, da se po zaključku naroka v Škofji Loki udeleži naroka v obravnavani zadevi. Ko se njena pričakovanja niso uresničila, je o zamudi še pravočasno obvestila sodišče prve stopnje. Višje sodišče ocenjuje, da v tem primeru pogoji za kaznovanje priče niso bili izpolnjeni.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – naknadno plačilo sodne takse
Zakon ne predvideva možnosti, da bi bila s kasnejšim plačilom takse nepravočasnost plačila sanirana.
Prvotoženka je bila zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine in je lahko razpolagala s sporno nepremičnino. S posebnim dogovorom je bilo izrecno dogovorjeno, da bo sporno nepremičnino prodala brez omejitev glede višine kupnine v roku enega leta. Sporna pogodba že iz teh razlogov ne more biti nična, saj ne nasprotuje nobenim prisilnim predpisom, niti morali, niti ni nedopustne podlage, kot pravno zmotno in nevzdržno ugotavlja sodišče prve stopnje. V kolikor sta toženi stranki sklenili pogodbo za višjo ceno, kot izhaja iz sporne kupoprodajne pogodbe, ima tožnik le dajatveni zahtevek na plačilo razlike kupnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078975
OZ člen 33, 33/5, 65, 104.
pogodbeni dogovor - predpogodba - predpostavka plačila preostanka kupnine - rok za plačilo - rok za izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - obveznost sklenitve glavne pogodbe - odškodninska odgovornost za neizpolnitev predpogodbe - dogovor o ari - pravne posledice neizpolnitve pogodbe
Z iztekom roka, ko bi moral toženec plačati preostalo kupnino, je za tožnika obveznost sklenitve glavne pogodbe ugasnila.
Zaradi neizpolnitve dogovorjene obveznosti v odrejenem roku (plačila preostanka kupnine) je za nesklenitev glavne pogodbe odgovoren toženec.
Stranka, ki je odgovorna za nesklenitev glavne pogodbe, je obvezana ne le do prepustitve are, ampak tudi do razlike do popolne odškodnine, ki je nastala pogodbi zvesti stranki.
dejansko stanje – dokazna ocena – razlogi sodbe – protispisnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazna ocena sodišča prve stopnje temelji na povzetih delih izpovedb prič, ki pa so v razlogih izpodbijane sodbe povzete drugače, kot to izhaja iz zapisnika z naroka, kjer so bile te priče zaslišane. Pritožnik na to izrecno opozarja, citira sporne odseke izpovedb in tako utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
OZ člen 3, 590, 590/1, 592, 593, 596, 597. EZ člen 94, 94/1.
najemna pogodba – obratovalni stroški – dogovor med lastnikom in najemnikom – sistem za merjenje dejanske porabe – pavšalni znesek stroškov – skrite napake v najem dane stvari – grajanje napak – sankcije – dolžnost plačevanja najemnine
Skrite napake, tudi v primeru pravočasnega grajanja, tožene stranke ne bi odvezale dolžnosti plačevanja najemnine oziroma ji ne bi omogočale, da plačevanje samovoljno opusti.
EZ, ki je lastnike večstanovanjskih stavb in stavb z več kot 4 posameznimi deli, zavezal k vzpostavitvi sistema za merjenje dejanske porabe, ne vpliva na položaj stranke, ki se je z najemno pogodbo zavezala k plačevanju stroškov v pavšalnem znesku. EZ ureja položaj lastnikov. Kakšen dogovor o obračunavanju stroškov ti sklenejo z najemniki, ni stvar zakonskega urejanja.
OZ člen 186, 186/1, 186/4, 393, 393/3, 395, 406, 943, 965.
zavarovanje odgovornosti - škoda, ki jo povzroči konj
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Oškodovanca bi po navedenem določilu celotno škodo lahko uveljavljala direktno od enega izmed solidarno odgovornih dolžnikov. Ker ima ta sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo pri drugotoženi stranki, je nedvomno zavarovalnica odgovorna za poravnavo nastale škode v enakem obsegu kot njen zavarovanec, torej za celotno nastalo škodo, čeprav za to odgovarja njen zavarovanec solidarno z ostalimi povzročitelji in čeprav so za škodo odgovorni tudi ostali udeleženci ježe, vendar pa ni mogoče ugotoviti kolikšen delež je prispeval k nastanku škode kateri od jezdecev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081850
SZ člen 31, 31/1. SPZ člen 115. OZ člen 190, 190/1, 197, 204. ZPP člen 214, 214/2.
plačilo stroškov upravnika – neveljavnost pogodbe o upravljanju – neupravičena obogatitev – konkretizacija obratovalnih stroškov po višini – trditvena podlaga – izdatek za drugega – verzija – poslovodstvo brez naročila – neprerekane trditve
Tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je plačnik tujega dolga vedno prikrajšan v razmerju do prejemnika plačila, in ne v razmerju do resničnega dolžnika, se povzeto splošno pravilo dopolnjuje s pravili vračanja. Iz teh med drugim izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. To pravilo omogoča pasivno legitimacijo resničnega dolžnika in je posledično uporabljivo za tristranska razmerja, v katerih nastopajo plačnik, resnični dolžnik in prejemnik plačila. Vendar pa je razmerju med plačnikom in resničnim dolžnikom verzijski zahtevek mogoč zgolj v primeru, da je bila plačana obveznost, ki bi jo bil resnični dolžnik dolžan izpolniti po zakonu. Ker etažni lastniki nosijo obveznosti na skupnih delih sorazmerno njihovemu solastniškemu deležu, je mogoče zaključiti, da je bilo plačilo stroškov v zvezi z obratovanjem zakonska dolžnost tožene stranke.
Sklicevanje na obsežne razdelilnike v primeru, ko lastnik ugovarja, da izračuna ni mogoče preveriti, ni dovolj, saj obseg dokumentacije onemogoča preizkus pravilnosti izračuna. Ni namreč naloga sodišča, da iz obsežnih prilog samo računa deleže, ki jih je dolžna plačati tožena stranka, četudi bi to lahko storilo.
Č. Z. je v izjavi z dne 4. 3. 2007 bistveno spremenil opis poteka škodnega dogodka, kot ga je dal v izjavi z dne 23. 10. 2007, tožeča stranka je tudi umaknila dokazni predlog za njegovo zaslišanje, zato so obstajali opravičljivi razlogi, zaradi katerih je prvo sodišče utemeljeno dopustilo, da je tožena stranka po prvem naroku vložila kot nov dokaz izjavo Č. Z. z dne 28. 3. 2007. Iz navedenih razlogov ni vedno mogoče šteti kot nedopustno, če želi stranka počakati z navedbo (rezervnega) argumenta, dokler v postopku ne uvidi, da s primarnim argumentom ni uspela.
Toženec je bil v kreditnem razmerju z banko. Ker je banka škodo, ki naj bi ji nastala zaradi toženčevega nepravilnega (nerednega) odplačila kredita, zavarovala pri tožnici, je na slednjo (ker je banki to škodo/neporavnane obveznosti iz kreditne pogodbe poravnala) ne samo na podlagi pogodbe o odstopu (cesije) terjatve ampak že na podlagi samega zakona (275. člen OZ), prešla bankina terjatev do toženca z vsemi stranskimi pravicami.
informacijska pravica družbenika – predhodni postopek – predpostavke za sodno uveljavljanje pravice – seznanitev poslovodje z zahtevo družbenika – zahteva po odločitvi družbenikov – dolžnost poslovodje – skrbno opravljanje nalog poslovodje – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
Pri obveznem dvostopenjskem postopku – dokončni odločitvi družbenikov, gre za specifično situacijo, ko poslovodja zavrne zahtevo po informacijah ali vpogledu v knjige in listine, če je po njegovi presoji verjetno, da bi jih družbenik uporabil z namenom, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo, ne pa tu v primeru zavrnitve iz drugih razlogov. Zahteva po odločitvi družbenikov predpostavlja poslovodjevo zavrnitev družbenikove zahteve po posredovanju informacij. Če te zavrnitve ni, ker poslovodja na informacijsko zahtevo družbenika sploh ne odgovori, pa sklep družbenikov ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove informacijske pravice. Tedaj je treba družbeniku priznati pravni interes za začetek sodnega postopka.
ZGD-1 ne določa pravil, na kakšen način mora družbenik poslovodji družbe posredovati zahtevo za posredovanje informacij o zadevah družbe. Zato je presoja, kdaj je bil poslovodja družbe seznanjen z zahtevo družbenika, odvisna od tega, kakšen je običajen način komuniciranja med poslovodjo in družbeniki.
Družbenikova pravica do informacij o zadevah družbe se ne izčrpa zgolj z možnostjo vpogleda v knjige in spise družbe, pač pa družbenik lahko zahteva tudi informacijo v zvezi s poslovodjevim vrednotenjem posameznih zadev družbe in zato tudi pojasnila v zvezi s posameznimi poslovnimi odločitvami.
Če poslovodja neupravičeno ne zagotoviti družbeniku informacije o zadevah družbe, krši načelo opravljanja svojih nalog s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Trditve, da je zahtevek neutemeljen, ker je zastaran in nedokazan, lahko vplivajo na odločitev o prekinitvi postopka zgolj v primeru, če bi kazale na očitno neutemeljenost zahtevka in bi bila zato prekinitev postopka nesmotrna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bilo opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podano utemeljeno (iz razloga, ker je tožnica spornega dne predčasno zapustila delovno mesto). Svojo obrazložitev je oprlo na izjavo kontrolorja in čistilca pri toženi stranki. Zaslišalo je le kontrolorja. Svojo odločitev je oprlo na pisno izjavo čistilca in se z zaslišanjem ni prepričalo, ali njegova pisna izjava drži. V ponovljenem postopku bo zato sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi čistilca in na podlagi vseh izjav ponovno oceniti, ali je tožnica dejansko neupravičeno zapustila delovno mesto pred koncem dela.
Sklicevanje sodišča na določbo 1. odstavka 158. člena ZPP, v skladu s katero mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse stroške, je povsem na mestu. Edino izjemo predstavlja umik tožbe po izpolnitvi zahtevka, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Ker je tožnica predmetno tožbo (očitno) vložila iz previdnosti, je nosila tudi stroškovni riziko njenega morebitnega umika.
O izpolnitvi tožbenega zahtevka je moč govoriti, če nasprotna stranka prostovoljno ravna v skladu z njim (torej s tistim, kar se v njem od nje zahteva). To pa seveda ne velja za primer, ko tožnik zahtevano uresniči mimo (brez volje oziroma sodelovanja) toženca.
začasne odredbe – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – nedovoljene pritožbene novote
Upnik mora v postopku zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo izkazati hudo nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V konkretnem primeru so tožniki izkazali, da je toženec tekom pravdnega postopka prodal dve (edini neobremenjeni) nepremičnini, poleg tega pa tudi, da bo ravno zaradi tega konkretnega ravnanja toženca, uveljavitev verjetno izkazane terjatve otežena ali preprečena.