ZD člen 142. ZIZ člen 38, 38/5, 55, 55/1, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 154.
ugovor novega dolžnika - ustavitev izvršilnega postopka - nadaljnji izvršilni stroški - stroški odgovora na ugovor dolžnika - potrebni stroški upnika
Potrebnost stroškov v zvezi z vprašanjem upravičenosti do povračila se ne ocenjuje zgolj z vidika obligatornosti vročitve ugovora v odgovor upniku, pač pa tudi z vidika upravičenosti navedb dolžnika v ugovoru in z vidika, ali upnik v odgovoru tem navedbam nasprotuje ali ne. Objektivno potrebni stroški, ki se lahko naložijo stranki, ki je zavezanec za povrnitev stroškov, so le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerimi je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi.
ZNP člen 35, 35/3, 35/5. ZVEtL člen 2, 12, 13, 15, 16. SPZ člen 105, 105/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – zavrženje predloga – povračilo stroškov – vsak svoje stroške
Zaradi pomanjkanja temeljne procesne predpostavke, pravnega interesa, sodišče o predlogu ni odločalo meritorno, pač pa je predlog zavrglo. Interes udeležencev (sploh izključen) za izvedbo postopka tako ne more biti podlaga presoje izpodbijane stroškovne odločitve.
stranka zapuščinskega postopka – volilojemnik – upniki zapustnika
Zapustnica pritožniku v oporoki ni naklonila nobenega volila, zato v tem postopku nima statusa volilojemnika. Prav tako ni oseba, ki bi uveljavljala kakšno pravico iz zapuščine po zapustnici. Svoj zahtevek za izplačilo ¼ vrednosti stanovanja zato ne more uveljavljati v tem zapuščinskem postopku. Upniki zapustnika nimajo statusa stranke zapuščinskega postopka.
spor majhne vrednosti - izostanek z naroka – opravičilo – službena odsotnost – upravičen razlog – dokazi – sodba na podlagi pripoznave
Službena odsotnost je lahko upravičen razlog za izostanek z naroka.
Opravičilo mora biti konkretizirano in tudi podprto z razpoložljivimi dokazi. Če slednjih ni, je potrebno navesti, da stranka z njimi ne razpolaga oziroma da bodo dostavljeni kasneje (tj. takoj, ko bo to mogoče).
neizročitev bančne garancije za dobro izvedbo posla - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - sprememba pogodbe, sklenjene po postopku o oddaji javnega naročila - bistvena sprememba - obveznost izvedbe novega javnega naročila - ugovor pobota
Pogodbe, sklenjene v postopkih javnih naročil, je dovoljeno spreminjati (brez oddaje novega javnega naročila) le v primerih, ko sprememba pogodbenih določil ne pomeni bistvene spremembe naročila. Vsaka bistvena sprememba pogodbe povzroči obveznost izvedbe novega razpisa. Bistvena sprememba razpisne dokumentacije je (upoštevajoč že ustaljeno in obširno sodno prakso Sodišča EU) podana, ko gre za tako spremembo vsebine razpisne dokumentacije, zaradi katere bi naročnik v predhodno izvedenem postopku lahko pričakoval večjo konkurenco oziroma širši krog ponudnikov, če bi take spremenjene zahteve določil že v prejšnjem postopku.
finančni lizing - predmet lizinga - dobavitelj - pravna napaka - trditveno in dokazno breme - onemogočena uporaba predmeta lizinga - najem novega predmeta lizinga - odstop od pogodbe - lizing obroki - Konvencija o mednarodnem finančnem lizingu Unidroid
Ko jemalec lizinga enkrat izbere premoženje, ki ga bo vzel v najem, ter dobavitelja, dajalec lizinga jamči, da lizingojemalčeve mirne posesti ne bo motila nobena oseba, ki ima močnejši pravni naslov ali pravico, ali ki zatrjuje, da ima močnejši pravni naslov ali pravico in ravna z odobritvijo sodišča, toda le, če tak pravni naslov, pravica ali zahtevek izvira iz lizingodajalčevega malomarnega ali naklepnega ravnanja ali opustitve.
Če se spremenijo potrebe upravičenca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, lahko sodišče na zahtevo upravičenca zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino.
ZGD-1 člen 515. ZSReg člen 28, 28/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
odstop poslovodje – odstopna izjava poslovodje – prenehanje funkcije
ZGD-1 ne ureja odstopa poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo. Zato po prepričanju pritožbenega sodišča zadošča za vpis izbrisa zakonitega zastopnika njegova odstopna izjava (izraz volje, da ne želi več opravljati določene funkcije), ki je v konkretnem primeru edina relevantna listina, saj ima konstitutivne učinke. Ker lahko tako poslovodja z odstopno izjavo doseže prenehanje svoje funkcije, za pretrganje tega razmerja z družbo ni potrebno še delovanje skupščine.
družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) – firma – dodatne sestavine – skrajšana firma – razlikovanje firm – načelo izključnosti firme
Firma tožene stranke se po sestavini TPS jasno razlikuje od skrajšane firme tožeče stranke, ki vsebuje še dve sestavini in sicer Hidria in Klima. Zato je že na tej ravni zaznavanja viden razlikovalni element obeh sestavin skrajšane firme tožeče stranke, to je Hidria in Klima od sestavine skrajšane firme tožene stranke, to je TPS. Razlikovalne sestavine obeh skrajšanih firm so očitne tudi, če gre za krog istih potrošnikov. Zato kratica IMP ne bi utegnila spraviti v zmoto drugih oseb glede vrste ali obsega poslovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077116
ZPP člen 339, 339/2-10, 451, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – narok – število pripravljalnih vlog – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – zahteva stranke – opozorilo stranki – zavajajoč pravni pouk – dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze – prva pripravljalna vloga – prekluzija
Predloga za zaslišanje stranke ali priče ni mogoče šteti za izrecno zahtevo za narok.
Prvi pozivni sklep se v delu, ki se nanaša na obveznost tožeče stranke, da v dopolnitvi tožbe (prvi pripravljalni vlogi) navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze, v ničemer ne razlikuje od kasnejšega pozivnega sklepa sodišča, za katerega tožeča stranka v pritožbi trdi, da vsebuje vse potrebne napotke. V obeh sklepih je pojasnjeno, da se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v kasnejšem pozivu je le podrobneje pojasnjena smiselna uporaba določb 451. in 452. člena ZPP (pravilo dveh vlog) v teh procesnih situacijah.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070680
SPZ člen 70, 70/1, 70/2. ZPP člen 315, 337, 337/1.
postopek za delitev stvari v solastnini – vmesni sklep – nedovoljene pritožbene novote
Predloga za delitev solastnih nepremičnin smiselno ni mogoče razčleniti na ˝temelj˝ in ˝višino˝, zato izdaja vmesne odločbe v delitvenem postopku ne pride v poštev.
Splošni pogoji ne veljajo, če se z njihovo uporabo ne strinja nasprotni pogodbenik. Soglasje pogodbenih strank (15. člen OZ) se mora raztezati tudi na uporabo splošnih pogojev.
novo izvršilno sredstvo - izvršba na nepremičnino - omejitev izvršbe - stanovanje v katerem dolžnik živi - prodaja nepremičnine z neposredno pogodbo
V celoti je sicer soglašati, da je prisilna prodaja stanovanja, v katerem dolžnik živi, hud poseg v položaj dolžnika in je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti zato potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnika in posegom v njegove pravice. Vendar je v konkretnem primeru bistveno to, da je dolžnik sam navajal, da stanovanje prodaja zaradi poplačila dolgov.
Zastavni upniki in upniki zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka do izdaje odredbe o prodaji sporazumejo, da se nepremičnina v določenem roku proda z neposredno pogodbo.
Omejevanje podjetništva oziroma svobodne gospodarske pobude je dopustno, če je skladno z načelom sorazmernosti, izvedenim iz ustavnega načela o pravni državi (2. člen URS). Sodišče prve stopnje v predmetni zadevi testa sorazmernosti ni opravilo, čeprav je toženka v tej smeri ponudila zadostne trditve, katerim tožnik ni nasprotoval. Ker dejanske okoliščine glede dopustnosti takšnega dogovora niso sporne, je sodišče druge stopnje samo opravilo materialnopravno presojo, ali je omejevanje svobodne gospodarske pobude v predmetni zadevi dopustno, ali ne.
tuja pomoč pri vseh življenjskih potrebah - gospodinjska dela - pomoč in postrežba - določitev nadomestila za delo - okoliščine pomoči - prosti preudarek
Prvo sodišče je pravilno določalo višino nadomestila za tožničino delo po prostem preudarku.
Tožničino delo je po vsebini opredeliti kot zahtevnejše od pomoči in postrežbe, do katere je upravičen uživalec pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege.
Tožnik si je ustvaril številno družino, s tem pa je prevzel dolžnost, da bo skupaj z zakonito zastopnico toženke plačeval preživnino, s katero se bodo krile vsaj osnovne potrebe otrok. Za kritje navedenih preživninskih potreb otrok pa brezposelnost ni okoliščina, ki bi opravičevala tožnikovo pasivnost pri pridobivanju dodatnih finančnih sredstev, kljub izkazanim zdravstvenim težavam, še posebej ne iz razloga, ker je celotno breme varstva in vzgoje toženke na zakoniti zastopnici.