stranka zapuščinskega postopka – volilojemnik – upniki zapustnika
Zapustnica pritožniku v oporoki ni naklonila nobenega volila, zato v tem postopku nima statusa volilojemnika. Prav tako ni oseba, ki bi uveljavljala kakšno pravico iz zapuščine po zapustnici. Svoj zahtevek za izplačilo ¼ vrednosti stanovanja zato ne more uveljavljati v tem zapuščinskem postopku. Upniki zapustnika nimajo statusa stranke zapuščinskega postopka.
ZD člen 142. ZIZ člen 38, 38/5, 55, 55/1, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 154.
ugovor novega dolžnika - ustavitev izvršilnega postopka - nadaljnji izvršilni stroški - stroški odgovora na ugovor dolžnika - potrebni stroški upnika
Potrebnost stroškov v zvezi z vprašanjem upravičenosti do povračila se ne ocenjuje zgolj z vidika obligatornosti vročitve ugovora v odgovor upniku, pač pa tudi z vidika upravičenosti navedb dolžnika v ugovoru in z vidika, ali upnik v odgovoru tem navedbam nasprotuje ali ne. Objektivno potrebni stroški, ki se lahko naložijo stranki, ki je zavezanec za povrnitev stroškov, so le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerimi je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi.
predlog za zaznambo postopka delitve parcel – zavrženje predloga – pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo
Po 22. členu ZZK-1 se pravno dejstvo začetka sodnega postopka ali kakšno drugo pravno dejstvo v zemljiško knjigo vpisuje samo, če zakon (izrecno) določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo. Zaznambe postopka delitve parcele zakon ne določa, analogija (smiselna uporaba) pa tudi ni dopustna glede na citirano določbo ZZK-1.
ZNP člen 35, 35/3, 35/5. ZVEtL člen 2, 12, 13, 15, 16. SPZ člen 105, 105/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – zavrženje predloga – povračilo stroškov – vsak svoje stroške
Zaradi pomanjkanja temeljne procesne predpostavke, pravnega interesa, sodišče o predlogu ni odločalo meritorno, pač pa je predlog zavrglo. Interes udeležencev (sploh izključen) za izvedbo postopka tako ne more biti podlaga presoje izpodbijane stroškovne odločitve.
spor majhne vrednosti - izostanek z naroka – opravičilo – službena odsotnost – upravičen razlog – dokazi – sodba na podlagi pripoznave
Službena odsotnost je lahko upravičen razlog za izostanek z naroka.
Opravičilo mora biti konkretizirano in tudi podprto z razpoložljivimi dokazi. Če slednjih ni, je potrebno navesti, da stranka z njimi ne razpolaga oziroma da bodo dostavljeni kasneje (tj. takoj, ko bo to mogoče).
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081856
ZPP člen 286, 286/1, 286a, 286a/5. OZ člen 147, 190, 190/1.
prekluzija – nove trditve in dokazi – plačilo utemeljenega računa – odgovornost delodajalca – račun kot dokaz poslovnega razmerja – trditveno in dokazno breme – nevezanost na ugotovljeno dejansko stanje – neupravičena obogatitev – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugotovljeno relativno bistveno kršitev postopka, ki jo je storilo prvostopenjsko sodišče s tem, da je odločitev oprlo na prepozne navedbe, lahko odpravi samo pritožbeno sodišče izven glavne obravnave na ta način, da napravi dokazno oceno zgolj na podlagi izvedenih pravočasnih dokazov in upoštevaje pravočasno trditveno podlago pravdnih strank.
Račun je enostranska listina in kot tak še ni dokaz o obstoju poslovnega razmerja med strankama in o izpolnitveni obveznosti tožene stranke, če ta poslovnega razmerja in posledično svoje obveznosti iz njega ne priznava. V takem primeru je vtoževano obveznost tožene stranke potrebno presojati z drugimi dokaznimi sredstvi.
Zgolj obrazložitev disciplinskega organa v utemeljitvi svoje odločitve o zavrženju prijave tožene stranke zoper tožečo stranko, ne ustvarja prejudicialnega učinka glede ugotovitve o tem ali so bile zaračunane storitve tožeče stranke toženi stranki tudi dejansko opravljene. Na takšno dokazno oceno ne more biti vezano sodišče v pravdnem postopku, kjer se isto dejansko vprašanje kaže kot relevantno za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081385
ZFPPIPP člen 153, 153/2, 212, 212/1. OZ člen 34, 34/1, 289. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
učinkovanje prisilne poravnave – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – nastanek terjatve – stroški pravdnega postopka – nastanek terjatve na povrnitev stroškov postopka – predmet obveznosti – zapadlost terjatve
Terjatev nastane šele, ko je jasno, kaj je „predmet obveznosti“, kakšno dajatev ali storitev lahko torej upnik zahteva od dolžnika. Če gre za denarni znesek, kot v tem primeru, mora biti denarni znesek že opredeljen po višini, sicer terjatev sploh še ni nastala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077116
ZPP člen 339, 339/2-10, 451, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – narok – število pripravljalnih vlog – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – zahteva stranke – opozorilo stranki – zavajajoč pravni pouk – dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze – prva pripravljalna vloga – prekluzija
Predloga za zaslišanje stranke ali priče ni mogoče šteti za izrecno zahtevo za narok.
Prvi pozivni sklep se v delu, ki se nanaša na obveznost tožeče stranke, da v dopolnitvi tožbe (prvi pripravljalni vlogi) navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze, v ničemer ne razlikuje od kasnejšega pozivnega sklepa sodišča, za katerega tožeča stranka v pritožbi trdi, da vsebuje vse potrebne napotke. V obeh sklepih je pojasnjeno, da se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v kasnejšem pozivu je le podrobneje pojasnjena smiselna uporaba določb 451. in 452. člena ZPP (pravilo dveh vlog) v teh procesnih situacijah.
Tožeča stranka ni ravnala s potrebno skrbnostjo, ki se od nje pričakuje v pravnem prometu, ko bančne izpiske in listine, ki jih je redno pošiljala tožena stranka kot banka v zvezi s sklenjenimi terminskimi posli, ni redno pregledovala in ni bila pozorna na stroške in dajatve, ki jih je tožena stranka zaračunavala. Terjatev tožeče stranke iz naslova neutemeljenega obračuna posredniške provizije je zato zastarala.
Po določbi drugega odstavka 40. člena ZMV mora lastnik registriranega vozila odjaviti vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice, med drugim tudi, če je med veljavnostjo prometnega dovoljenja prenehala veljati zavarovalna pogodba, ker ni bila obnovljena ali ni bila poravnana letna obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji. Glede na spisovne podatke ni dvoma, da je kršiteljici zavarovalna polica št. 1 prenehala veljati 25.1.2014, ker kršiteljica ni poravnala letno obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji. Kršiteljica je sicer res nato dne 19.2.2014 sklenila (novo) zavarovalno polico št. 2 na podlagi katere je zavarovanje pričelo veljati dne 20. februarja 2014 ob 7. uri (za čas do 28.05.2014), vendar to dejstvo ne pomeni, da prekršek iz 6. točke drugega odstavka 42. člena ZMV ni bil storjen. Nikakršnega dvoma ni, da s to novo zavarovalno polico ni bilo sklenjeno zavarovanje, ki bi vključevalo tudi obdobje po prenehanju prejšnje zavarovalne police (od 25.1.2014 dalje), zato je sklepanje sodišča prve stopnje, da ravnanje kršiteljice nima zakonskih znakov očitanega prekrška pravno zmotno.
ZIZ člen 20.a, 55, 71, 71/1, 71/1-4,5. ZPP člen 3.
obstoj in primernost izvršilnega naslova - vsebinske pomanjkljivosti izvršilnega naslova- odlog izvršbe
Izvršilno sodišče po uradni dolžnosti paziti na ničnost notarskega zapisa, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Ob tem je pojasniti, da pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti na okoliščino, ali je notarski zapis izvršilni naslov po določbi 20.a člena ZIZ (obstoj in primernost izvršilnega naslova), vsebinske pomanjkljivosti, ki vplivajo na veljavnost pravnega posla, pa se morajo uveljavljati s posebno tožbo, ki pa ne zadrži izvršitve(1).
Sodišče druge stopnje kakršnihkoli oblikovnih pomanjkljivosti notarskega zapisa po 20.a členu ZIZ ni zasledilo, prav tako iz podatkov notarskega zapisa ni bilo ugotovljeno očitno nasprotje s prisilnimi predpisi ali moralnimi pravili (3. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Če se spremenijo potrebe upravičenca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, lahko sodišče na zahtevo upravičenca zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070680
SPZ člen 70, 70/1, 70/2. ZPP člen 315, 337, 337/1.
postopek za delitev stvari v solastnini – vmesni sklep – nedovoljene pritožbene novote
Predloga za delitev solastnih nepremičnin smiselno ni mogoče razčleniti na ˝temelj˝ in ˝višino˝, zato izdaja vmesne odločbe v delitvenem postopku ne pride v poštev.
Splošni pogoji ne veljajo, če se z njihovo uporabo ne strinja nasprotni pogodbenik. Soglasje pogodbenih strank (15. člen OZ) se mora raztezati tudi na uporabo splošnih pogojev.
tuja pomoč pri vseh življenjskih potrebah - gospodinjska dela - pomoč in postrežba - določitev nadomestila za delo - okoliščine pomoči - prosti preudarek
Prvo sodišče je pravilno določalo višino nadomestila za tožničino delo po prostem preudarku.
Tožničino delo je po vsebini opredeliti kot zahtevnejše od pomoči in postrežbe, do katere je upravičen uživalec pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege.
novo izvršilno sredstvo - izvršba na nepremičnino - omejitev izvršbe - stanovanje v katerem dolžnik živi - prodaja nepremičnine z neposredno pogodbo
V celoti je sicer soglašati, da je prisilna prodaja stanovanja, v katerem dolžnik živi, hud poseg v položaj dolžnika in je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti zato potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnika in posegom v njegove pravice. Vendar je v konkretnem primeru bistveno to, da je dolžnik sam navajal, da stanovanje prodaja zaradi poplačila dolgov.
Zastavni upniki in upniki zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka do izdaje odredbe o prodaji sporazumejo, da se nepremičnina v določenem roku proda z neposredno pogodbo.
Določitev vrednosti spornega predmeta ne sme biti arbitrarna. Tak sklep jasno izhaja iz določbe 3. odstavka 44. člena ZPP, ki ureja korekturno dolžnost sodišča. Če je določitev vrednosti spornega predmeta mogoče opreti na objektivne oporne točke, potem je korekturna dolžnost sodišča ovsebinjena ravno s temi objektivnimi opornimi točkami.