ZNP člen 35, 35/3, 35/5. ZVEtL člen 2, 12, 13, 15, 16. SPZ člen 105, 105/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – zavrženje predloga – povračilo stroškov – vsak svoje stroške
Zaradi pomanjkanja temeljne procesne predpostavke, pravnega interesa, sodišče o predlogu ni odločalo meritorno, pač pa je predlog zavrglo. Interes udeležencev (sploh izključen) za izvedbo postopka tako ne more biti podlaga presoje izpodbijane stroškovne odločitve.
stranka zapuščinskega postopka – volilojemnik – upniki zapustnika
Zapustnica pritožniku v oporoki ni naklonila nobenega volila, zato v tem postopku nima statusa volilojemnika. Prav tako ni oseba, ki bi uveljavljala kakšno pravico iz zapuščine po zapustnici. Svoj zahtevek za izplačilo ¼ vrednosti stanovanja zato ne more uveljavljati v tem zapuščinskem postopku. Upniki zapustnika nimajo statusa stranke zapuščinskega postopka.
ZDR člen 126, 126/1 ZIZ člen 34, 34/1, 34/3. ZPP člen 2, 2/1.
določnost sklepa o izvršbi - opredelitev izvršilnih sredstev in predmetov - plača in drugi stalni denarni prejemki
Upoštevaje zahtevo po jasnosti in določnosti opredelitve izvršilnega sredstva je treba ločiti primer, ko sklep o izvršbi vsebuje dikcijo izvršbe na plačo in druge stalne prejemke iz delovnega razmerja, in primer, kjer je izrecno navedena le plača.
spor majhne vrednosti - izostanek z naroka – opravičilo – službena odsotnost – upravičen razlog – dokazi – sodba na podlagi pripoznave
Službena odsotnost je lahko upravičen razlog za izostanek z naroka.
Opravičilo mora biti konkretizirano in tudi podprto z razpoložljivimi dokazi. Če slednjih ni, je potrebno navesti, da stranka z njimi ne razpolaga oziroma da bodo dostavljeni kasneje (tj. takoj, ko bo to mogoče).
Splošni pogoji ne veljajo, če se z njihovo uporabo ne strinja nasprotni pogodbenik. Soglasje pogodbenih strank (15. člen OZ) se mora raztezati tudi na uporabo splošnih pogojev.
Omejevanje podjetništva oziroma svobodne gospodarske pobude je dopustno, če je skladno z načelom sorazmernosti, izvedenim iz ustavnega načela o pravni državi (2. člen URS). Sodišče prve stopnje v predmetni zadevi testa sorazmernosti ni opravilo, čeprav je toženka v tej smeri ponudila zadostne trditve, katerim tožnik ni nasprotoval. Ker dejanske okoliščine glede dopustnosti takšnega dogovora niso sporne, je sodišče druge stopnje samo opravilo materialnopravno presojo, ali je omejevanje svobodne gospodarske pobude v predmetni zadevi dopustno, ali ne.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda pravnega dejanja - napaka pri vročanju - vročitev na napačen naslov - kraj bivanja ni enak kraju vročitve - neizkazanost procesne predpostavke za ugovor
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Ker dolžnik trdi, da vročitev ni bila pravilno opravljena, torej, da je napako pri vročanju zagrešilo prvostopenjsko sodišče, ko mu je pisanje vročilo na napačen naslov - na naslov, kjer dejansko ne prebiva in mu je bilo s tem onemogočeno sodelovanje v postopku, sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje. Zato jih je obravnavalo v okviru obravnave pritožbenih razlogov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0063920
ZOR člen 148, 148/1. OZ člen 125, 125/1. ZTLR člen 33.
načelo relativnosti obligacijskih razmerij – pogodbena stranka – pogodba sklenjena med drugima osebama – pravica zahtevati izpolnitev v korist pogodbene stranke – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki, torej za stranki, ki sta pogodbo sklenili (načelo relativnosti obligacijskih razmerij). Obveznosti zavezujejo stranko, ki jih je s pogodbo prevzela, pravice pa gredo načeloma upniku, kateremu se je dolžnik zavezal. V obravnavanem primeru pa tožeča stranka zahteva izpolnitev obveznosti iz pogodbe, ki je bila sklenjena med drugima dvema osebama. Ker tožeča stranka ni pogodbena stranka, na podlagi te pogodbe nima pravice zahtevati izpolnitve niti v korist ene izmed pogodbenih strank.
Po določbi drugega odstavka 40. člena ZMV mora lastnik registriranega vozila odjaviti vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice, med drugim tudi, če je med veljavnostjo prometnega dovoljenja prenehala veljati zavarovalna pogodba, ker ni bila obnovljena ali ni bila poravnana letna obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji. Glede na spisovne podatke ni dvoma, da je kršiteljici zavarovalna polica št. 1 prenehala veljati 25.1.2014, ker kršiteljica ni poravnala letno obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji. Kršiteljica je sicer res nato dne 19.2.2014 sklenila (novo) zavarovalno polico št. 2 na podlagi katere je zavarovanje pričelo veljati dne 20. februarja 2014 ob 7. uri (za čas do 28.05.2014), vendar to dejstvo ne pomeni, da prekršek iz 6. točke drugega odstavka 42. člena ZMV ni bil storjen. Nikakršnega dvoma ni, da s to novo zavarovalno polico ni bilo sklenjeno zavarovanje, ki bi vključevalo tudi obdobje po prenehanju prejšnje zavarovalne police (od 25.1.2014 dalje), zato je sklepanje sodišča prve stopnje, da ravnanje kršiteljice nima zakonskih znakov očitanega prekrška pravno zmotno.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070680
SPZ člen 70, 70/1, 70/2. ZPP člen 315, 337, 337/1.
postopek za delitev stvari v solastnini – vmesni sklep – nedovoljene pritožbene novote
Predloga za delitev solastnih nepremičnin smiselno ni mogoče razčleniti na ˝temelj˝ in ˝višino˝, zato izdaja vmesne odločbe v delitvenem postopku ne pride v poštev.
tuja pomoč pri vseh življenjskih potrebah - gospodinjska dela - pomoč in postrežba - določitev nadomestila za delo - okoliščine pomoči - prosti preudarek
Prvo sodišče je pravilno določalo višino nadomestila za tožničino delo po prostem preudarku.
Tožničino delo je po vsebini opredeliti kot zahtevnejše od pomoči in postrežbe, do katere je upravičen uživalec pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege.
novo izvršilno sredstvo - izvršba na nepremičnino - omejitev izvršbe - stanovanje v katerem dolžnik živi - prodaja nepremičnine z neposredno pogodbo
V celoti je sicer soglašati, da je prisilna prodaja stanovanja, v katerem dolžnik živi, hud poseg v položaj dolžnika in je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti zato potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnika in posegom v njegove pravice. Vendar je v konkretnem primeru bistveno to, da je dolžnik sam navajal, da stanovanje prodaja zaradi poplačila dolgov.
Zastavni upniki in upniki zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka do izdaje odredbe o prodaji sporazumejo, da se nepremičnina v določenem roku proda z neposredno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077116
ZPP člen 339, 339/2-10, 451, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – narok – število pripravljalnih vlog – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – zahteva stranke – opozorilo stranki – zavajajoč pravni pouk – dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze – prva pripravljalna vloga – prekluzija
Predloga za zaslišanje stranke ali priče ni mogoče šteti za izrecno zahtevo za narok.
Prvi pozivni sklep se v delu, ki se nanaša na obveznost tožeče stranke, da v dopolnitvi tožbe (prvi pripravljalni vlogi) navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze, v ničemer ne razlikuje od kasnejšega pozivnega sklepa sodišča, za katerega tožeča stranka v pritožbi trdi, da vsebuje vse potrebne napotke. V obeh sklepih je pojasnjeno, da se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v kasnejšem pozivu je le podrobneje pojasnjena smiselna uporaba določb 451. in 452. člena ZPP (pravilo dveh vlog) v teh procesnih situacijah.
Tožeča stranka ni ravnala s potrebno skrbnostjo, ki se od nje pričakuje v pravnem prometu, ko bančne izpiske in listine, ki jih je redno pošiljala tožena stranka kot banka v zvezi s sklenjenimi terminskimi posli, ni redno pregledovala in ni bila pozorna na stroške in dajatve, ki jih je tožena stranka zaračunavala. Terjatev tožeče stranke iz naslova neutemeljenega obračuna posredniške provizije je zato zastarala.
Tožnik si je ustvaril številno družino, s tem pa je prevzel dolžnost, da bo skupaj z zakonito zastopnico toženke plačeval preživnino, s katero se bodo krile vsaj osnovne potrebe otrok. Za kritje navedenih preživninskih potreb otrok pa brezposelnost ni okoliščina, ki bi opravičevala tožnikovo pasivnost pri pridobivanju dodatnih finančnih sredstev, kljub izkazanim zdravstvenim težavam, še posebej ne iz razloga, ker je celotno breme varstva in vzgoje toženke na zakoniti zastopnici.