ZD člen 142. ZIZ člen 38, 38/5, 55, 55/1, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 154.
ugovor novega dolžnika - ustavitev izvršilnega postopka - nadaljnji izvršilni stroški - stroški odgovora na ugovor dolžnika - potrebni stroški upnika
Potrebnost stroškov v zvezi z vprašanjem upravičenosti do povračila se ne ocenjuje zgolj z vidika obligatornosti vročitve ugovora v odgovor upniku, pač pa tudi z vidika upravičenosti navedb dolžnika v ugovoru in z vidika, ali upnik v odgovoru tem navedbam nasprotuje ali ne. Objektivno potrebni stroški, ki se lahko naložijo stranki, ki je zavezanec za povrnitev stroškov, so le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerimi je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi.
ZNP člen 35, 35/3, 35/5. ZVEtL člen 2, 12, 13, 15, 16. SPZ člen 105, 105/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – zavrženje predloga – povračilo stroškov – vsak svoje stroške
Zaradi pomanjkanja temeljne procesne predpostavke, pravnega interesa, sodišče o predlogu ni odločalo meritorno, pač pa je predlog zavrglo. Interes udeležencev (sploh izključen) za izvedbo postopka tako ne more biti podlaga presoje izpodbijane stroškovne odločitve.
spor majhne vrednosti - izostanek z naroka – opravičilo – službena odsotnost – upravičen razlog – dokazi – sodba na podlagi pripoznave
Službena odsotnost je lahko upravičen razlog za izostanek z naroka.
Opravičilo mora biti konkretizirano in tudi podprto z razpoložljivimi dokazi. Če slednjih ni, je potrebno navesti, da stranka z njimi ne razpolaga oziroma da bodo dostavljeni kasneje (tj. takoj, ko bo to mogoče).
Splošni pogoji ne veljajo, če se z njihovo uporabo ne strinja nasprotni pogodbenik. Soglasje pogodbenih strank (15. člen OZ) se mora raztezati tudi na uporabo splošnih pogojev.
novo izvršilno sredstvo - izvršba na nepremičnino - omejitev izvršbe - stanovanje v katerem dolžnik živi - prodaja nepremičnine z neposredno pogodbo
V celoti je sicer soglašati, da je prisilna prodaja stanovanja, v katerem dolžnik živi, hud poseg v položaj dolžnika in je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti zato potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnika in posegom v njegove pravice. Vendar je v konkretnem primeru bistveno to, da je dolžnik sam navajal, da stanovanje prodaja zaradi poplačila dolgov.
Zastavni upniki in upniki zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka do izdaje odredbe o prodaji sporazumejo, da se nepremičnina v določenem roku proda z neposredno pogodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0063920
ZOR člen 148, 148/1. OZ člen 125, 125/1. ZTLR člen 33.
načelo relativnosti obligacijskih razmerij – pogodbena stranka – pogodba sklenjena med drugima osebama – pravica zahtevati izpolnitev v korist pogodbene stranke – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki, torej za stranki, ki sta pogodbo sklenili (načelo relativnosti obligacijskih razmerij). Obveznosti zavezujejo stranko, ki jih je s pogodbo prevzela, pravice pa gredo načeloma upniku, kateremu se je dolžnik zavezal. V obravnavanem primeru pa tožeča stranka zahteva izpolnitev obveznosti iz pogodbe, ki je bila sklenjena med drugima dvema osebama. Ker tožeča stranka ni pogodbena stranka, na podlagi te pogodbe nima pravice zahtevati izpolnitve niti v korist ene izmed pogodbenih strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077116
ZPP člen 339, 339/2-10, 451, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – narok – število pripravljalnih vlog – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – zahteva stranke – opozorilo stranki – zavajajoč pravni pouk – dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze – prva pripravljalna vloga – prekluzija
Predloga za zaslišanje stranke ali priče ni mogoče šteti za izrecno zahtevo za narok.
Prvi pozivni sklep se v delu, ki se nanaša na obveznost tožeče stranke, da v dopolnitvi tožbe (prvi pripravljalni vlogi) navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze, v ničemer ne razlikuje od kasnejšega pozivnega sklepa sodišča, za katerega tožeča stranka v pritožbi trdi, da vsebuje vse potrebne napotke. V obeh sklepih je pojasnjeno, da se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v kasnejšem pozivu je le podrobneje pojasnjena smiselna uporaba določb 451. in 452. člena ZPP (pravilo dveh vlog) v teh procesnih situacijah.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081385
ZFPPIPP člen 153, 153/2, 212, 212/1. OZ člen 34, 34/1, 289. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
učinkovanje prisilne poravnave – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – nastanek terjatve – stroški pravdnega postopka – nastanek terjatve na povrnitev stroškov postopka – predmet obveznosti – zapadlost terjatve
Terjatev nastane šele, ko je jasno, kaj je „predmet obveznosti“, kakšno dajatev ali storitev lahko torej upnik zahteva od dolžnika. Če gre za denarni znesek, kot v tem primeru, mora biti denarni znesek že opredeljen po višini, sicer terjatev sploh še ni nastala.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda pravnega dejanja - napaka pri vročanju - vročitev na napačen naslov - kraj bivanja ni enak kraju vročitve - neizkazanost procesne predpostavke za ugovor
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Ker dolžnik trdi, da vročitev ni bila pravilno opravljena, torej, da je napako pri vročanju zagrešilo prvostopenjsko sodišče, ko mu je pisanje vročilo na napačen naslov - na naslov, kjer dejansko ne prebiva in mu je bilo s tem onemogočeno sodelovanje v postopku, sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje. Zato jih je obravnavalo v okviru obravnave pritožbenih razlogov.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070680
SPZ člen 70, 70/1, 70/2. ZPP člen 315, 337, 337/1.
postopek za delitev stvari v solastnini – vmesni sklep – nedovoljene pritožbene novote
Predloga za delitev solastnih nepremičnin smiselno ni mogoče razčleniti na ˝temelj˝ in ˝višino˝, zato izdaja vmesne odločbe v delitvenem postopku ne pride v poštev.
tuja pomoč pri vseh življenjskih potrebah - gospodinjska dela - pomoč in postrežba - določitev nadomestila za delo - okoliščine pomoči - prosti preudarek
Prvo sodišče je pravilno določalo višino nadomestila za tožničino delo po prostem preudarku.
Tožničino delo je po vsebini opredeliti kot zahtevnejše od pomoči in postrežbe, do katere je upravičen uživalec pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege.
ZIZ člen 20.a, 55, 71, 71/1, 71/1-4,5. ZPP člen 3.
obstoj in primernost izvršilnega naslova - vsebinske pomanjkljivosti izvršilnega naslova- odlog izvršbe
Izvršilno sodišče po uradni dolžnosti paziti na ničnost notarskega zapisa, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Ob tem je pojasniti, da pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti na okoliščino, ali je notarski zapis izvršilni naslov po določbi 20.a člena ZIZ (obstoj in primernost izvršilnega naslova), vsebinske pomanjkljivosti, ki vplivajo na veljavnost pravnega posla, pa se morajo uveljavljati s posebno tožbo, ki pa ne zadrži izvršitve(1).
Sodišče druge stopnje kakršnihkoli oblikovnih pomanjkljivosti notarskega zapisa po 20.a členu ZIZ ni zasledilo, prav tako iz podatkov notarskega zapisa ni bilo ugotovljeno očitno nasprotje s prisilnimi predpisi ali moralnimi pravili (3. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
finančni lizing - predmet lizinga - dobavitelj - pravna napaka - trditveno in dokazno breme - onemogočena uporaba predmeta lizinga - najem novega predmeta lizinga - odstop od pogodbe - lizing obroki - Konvencija o mednarodnem finančnem lizingu Unidroid
Ko jemalec lizinga enkrat izbere premoženje, ki ga bo vzel v najem, ter dobavitelja, dajalec lizinga jamči, da lizingojemalčeve mirne posesti ne bo motila nobena oseba, ki ima močnejši pravni naslov ali pravico, ali ki zatrjuje, da ima močnejši pravni naslov ali pravico in ravna z odobritvijo sodišča, toda le, če tak pravni naslov, pravica ali zahtevek izvira iz lizingodajalčevega malomarnega ali naklepnega ravnanja ali opustitve.
Določitev vrednosti spornega predmeta ne sme biti arbitrarna. Tak sklep jasno izhaja iz določbe 3. odstavka 44. člena ZPP, ki ureja korekturno dolžnost sodišča. Če je določitev vrednosti spornega predmeta mogoče opreti na objektivne oporne točke, potem je korekturna dolžnost sodišča ovsebinjena ravno s temi objektivnimi opornimi točkami.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081856
ZPP člen 286, 286/1, 286a, 286a/5. OZ člen 147, 190, 190/1.
prekluzija – nove trditve in dokazi – plačilo utemeljenega računa – odgovornost delodajalca – račun kot dokaz poslovnega razmerja – trditveno in dokazno breme – nevezanost na ugotovljeno dejansko stanje – neupravičena obogatitev – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugotovljeno relativno bistveno kršitev postopka, ki jo je storilo prvostopenjsko sodišče s tem, da je odločitev oprlo na prepozne navedbe, lahko odpravi samo pritožbeno sodišče izven glavne obravnave na ta način, da napravi dokazno oceno zgolj na podlagi izvedenih pravočasnih dokazov in upoštevaje pravočasno trditveno podlago pravdnih strank.
Račun je enostranska listina in kot tak še ni dokaz o obstoju poslovnega razmerja med strankama in o izpolnitveni obveznosti tožene stranke, če ta poslovnega razmerja in posledično svoje obveznosti iz njega ne priznava. V takem primeru je vtoževano obveznost tožene stranke potrebno presojati z drugimi dokaznimi sredstvi.
Zgolj obrazložitev disciplinskega organa v utemeljitvi svoje odločitve o zavrženju prijave tožene stranke zoper tožečo stranko, ne ustvarja prejudicialnega učinka glede ugotovitve o tem ali so bile zaračunane storitve tožeče stranke toženi stranki tudi dejansko opravljene. Na takšno dokazno oceno ne more biti vezano sodišče v pravdnem postopku, kjer se isto dejansko vprašanje kaže kot relevantno za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke.
ZGD-1 člen 3. Statut Veterinarske zbornice člen 1.
pasivna legitimacija - veterinarska zbornica
Po oceni sodišča druge stopnje je zaključek sodišča prve stopnje glede pomanjkanja pasivne legitimacije pravilen. Veterinarska zbornica RS je samostojna pravna oseba, ki ima svojo pravdno in procesno sposobnost, kar pomeni, da lahko toži in je lahko tožena. To dejstvo izhaja iz 1. člena Statuta Veterinarske zbornice in 3. člena Zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ), ki izrecno določa, da je zbornica pravna oseba zasebnega prava, ki status pravne osebe pridobi z vpisom v register.