prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine – prehod hipoteke – pridobitelj posameznega dela stavbe – pravni naslov – pogoji za priposestvovanje
Dikcija 1. odstavka 12. člena ZVEtL je jasna: Bremena, ki so bila ustanovljena na nepremičnini kot celoti, po vzpostavitvi etažne lastnine preidejo na vse posamezne etažne dele. Ker konkretno breme (po za pritožnika nespornih ugotovitvah) ni bilo vknjiženo na celoti, temveč zgolj na deležu solastnika, izjem iz 2. in 3. odstavka 12. člena ZVEtL v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0070689
OZ člen 131, 179, 353. ZPP člen 14. KZ-1 člen 160, 283.
podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – žaljivost – žaljiva obdolžitev – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – povrnitev nepremoženjske škode – relativno javna oseba – duševne bolečine zaradi žalitve dobrega imena in časti – kriva ovadba – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Za škodo, ki jo je tožnikoma s krivo ovadbo za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi povzročil toženec, je sodišče prisodilo prvemu tožniku 3.000,00 EUR, drugemu tožniku pa 3.500,00 EUR denarne odškodnine. Upoštevalo je, da je bil zoper tožnika uveden predkazenski postopek, z njima so razgovore opravljali kriminalisti, s katerimi sta prej poslovno sodelovala (prvi tožnik v funkciji inšpektorja za kulturo in medije, drugi tožnik kot kriminalistični inšpektor), poročilo o ovadbi pa je bilo s celotnim imenom tožnikov objavljeno v medijih.
OZ člen 341, 364, 364/2. Uredba o zatočišču za živali prosto živečih vrst člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-3, 9, 9/2, 15, 15/3, 15/4, 20, 20/2. Uredbe o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalmi in rastlinami člen 30, 30/6.
stroški prevoza in izvajanja nalog zatočišča – prosto živeče živali – finančna konstrukcija oskrbe – trajanje začasne oskrbi živali – pripoznava dolga – omejen obseg
Drugi odstavek 20. člena Uredbe o zatočišču za živali prosto živečih vrst je potrebno razlagati tako da, ko stroške prevoza in izvajanja nalog zatočišča krije fizična ali pravna oseba (kršitelj), ki so ji bile živali na podlagi veljavnih predpisov zasežene ali zaplenjene, izterja te stroške tožena stranka sama od kršitelja. Enako velja glede uporabe šestega odstavka 30. člena Uredbe o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalmi in rastlinami. Določila obeh Uredb tako zavezujejo toženo stranko kot tisto, ki je dolžna skrbeti za najdene bolne in tudi v skladu s predpisi zasežene živali.
Tudi, če bi plačilo pomenilo pripoznavo dolga, to ne bi ustvarilo samostojnega pravnega naslova iztoževanemu plačilu (pravni naslov je toženkina pogodbena obveznost za plačilo izvajanja dejavnosti zatočišča s strani tožeče stranke). Institut pripoznave dolga ima namreč le omejen doseg, ki je zlasti povezan z zastaranjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STVARNO PRAVO
VSL0079437
ZGD-1 člen 6, 7. ZPP člen 80, 81, 154, 154/2, 339, 339/1. SPZ člen 100.
obveznosti samostojnega podjetnika – izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra – nadaljevanje postopka proti fizični osebi – sposobnost biti stranka
Sodišče prve stopnje je v glavo sodbe zapisalo kot toženo stranko fizično osebo, ker je med postopkom ugotovilo, da je bil s.p. izbrisan. To je storilo po uradni dolžnosti. Kljub temu, da je to ugotavljalo po nepotrebnem, ni zagrešilo očitane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP in 81. člena ZPP. Tudi če tega ne bi spremenilo, pa bi res bil vmes samostojni podjetnik prenehal, bi tudi v izvršilnem postopku bila zavezanec fizična oseba, ki pa je označena v tožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079480
ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje – pravno vprašanje – dejansko vprašanje – dokaz z izvedencem
Vprašanje, ali bi država morala izvesti določene ukrepe po določeni normativni ureditvi, je pravno vprašanje, na katerega odgovori sodišče, ne pa dejansko vprašanje, za pomoč rešitve katerega se lahko sodišče posluži dokaza z izvedencem.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - pravično zadoščenje - zavrženje tožbe - procesna predpostavka za uveljavljanje zahtevka - nadzorstvena pritožba - rokovni predlog - uporaba ZVPSBNO
Kazenski postopek zoper tožnika je bil končan v letu 2011, kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je prenehala po začetku uporabe ZVPSBNO, zato je presoja dovoljenosti in utemeljenosti tožnikovega zahtevna ka povrnitev škode zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku v celoti (z materialnopravnega in procesneopravnega vidika) podvržena določbam ZVPSBNO.
Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja, da je bila prebrana oporoka, na podlagi katere bi pritožnica dedovala del stanovanja. Na obravnavi ni bila omenjena pogodba o preužitku, s katero je zapustnik po oporoki razpolagal s stanovanjem in ga zapustil drugi dedinji. Ker je pritožnica šele iz sklepa izvedela za obstoj pogodbe o preužitku in da zato zapuščine ni, je dovoljena novota in sicer, da uveljavlja nujni delež, ker meni, da je del iz pogodbe prejetega stanovanja bilo darilo sestri.
odmena zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – pravna narava nadomestila po členu 72 ZDen – višina odškodnine – najemnina – dokaz z izvedencem – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nečiste denarne terjatve
Ker predmet postopka določitve odškodnine po 2. odstavku 72. člena ZDen ni povrnitev dejansko dosežene koristi, ki jo z upravljanjem nepremičnin dosega zavezanka za plačilo, tudi ni bistven njen ugovor, da kasneje sprejeti prostorski akti ne dopuščajo rabe za namen, kot ga zatrjujejo upravičenci in ga stanje nepremičnin omogoča.
Pogodba ne izpolnjuje pogojev primernega pravnega naslova, saj na njej niso overjeni podpisi, čeprav bi morali biti, pogodba ni predložena Davčni upravi za odmero davka, prav tako predlagatelj po več kot desetih letih ni v celoti plačal kupnine, čeprav je od njene sklenitve preteklo več kot 10 let. Zaradi navedenih pomanjkljivosti in pasivnosti predlagatelja, ki ni storil ničesar, da bi prišlo do izpolnitve obveznosti iz sporne pogodbe, gre za pogodbo, ki ni primeren pravni naslov za postopek po ZVEtL.
zastaranje terjatev – zastaralni rok – terjatve upravnika – poslovna stavba – večstanovanjska hiša – jezikovna razlaga – namenska razlaga – izenačitev pravnega položaja
Ker v konkretnem primeru upnik ni upravnik večstanovanjske hiše, temveč upravnik poslovne stavbe, določba 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ za presojo ugovora zastaranja ni uporabna.
Namen določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ je (bil) namreč v izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov, ki dolgujejo plačilo upravniku, s tistimi etažnimi lastniki, ki za enako storitev dolgujejo neposredno dobavitelju (in njihove obveznosti zastarajo v enem letu po določbi 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ). Uporaba določbe 6. točke 355. člena OZ v situacijah, kot je obravnavana, pa bi, nasprotno, v slabši položaj postavila tiste etažne lastnike v poslovnih stavbah, ki za enake storitve dolgujejo neposredno dobaviteljem (ker ne gre za dobave za potrebe gospodinjstva, te terjatve ne zastarajo v enem letu). Za takšno razlikovanje ni utemeljenega razloga.
znižanje preživnine – vstop v šolo – način odplačevanja kredita – spremenjene okoliščine – uravnotežena sprememba – neprerekana dejstva – trditveno in dokazno breme – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Sleherna sprememba pri načinu odplačevanja skupnega kredita preživninskih zavezancev ne more predstavljati bistvene spremembe, ki bi skladno s 132. členom ZZZDR terjala spremembo določene preživnine.
Zapustnik tudi premičnega premoženja ni zapustil, zato zapuščinska obravnava ni bila potrebna. Z odločitvijo, da se obravnava ne opravi, sodišče zatrjevane bistvene kršitve določb postopka ni storilo.
Ker se pri izpodbijanju pravnih dejanj pri neodplačnih razpolaganjih ne zahteva, da bi tretji - prejemnik koristi vedel ali moral vedeti za možnost oškodovanja upnikov, sodišču ni bilo treba izvajati dokazov v zvezi z dejstvi, da toženec za očetove dolgove ni vedel.
Nepomembno je, ali so dolgovi toženčevega očeta nastali pred ali po sklenitvi sporne izročilne pogodbe, saj OZ izrecno določa, da vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, ne glede na to, kdaj je ta terjatev nastala, lahko izpodbija pravno dejanje dolžnika, storjeno v njegovo škodo.
Ob ugotovitvi sodišča, da toženec ves čas zanika sklenitev odplačne najemne pogodbe, njegovo nezavračanje računov ne predstavlja konkludentnega priznavanja obstoja pogodbe.
Prikrajšanje mora biti konkretno in realno. Ne zadošča le odsotnost pravne podlage za brezplačni način uporabe s strani toženca. Tožeča stranka mora, da bi uspela z zahtevkom iz neupravičene pridobitve, zatrjevati in dokazati še, da stvari sama ne more uporabljati zaradi toženčevega nasprotovanja oziroma proti svoji volji in da v tak način uporabe stvari ni privolila.
sklep procesnega vodstva – napotitev k vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka - premoženje izbrisane pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku
Sklep je v delu, kjer je sodišče napotilo upnike, da predlagajo začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisanega dolžnika, napotitveni in po svoji naravi pomeni sklep procesnega vodstva, zoper katerega je pritožba izključena.
višina pogodbene kazni – pogodbena vrednost – razlaga pogodbenih določil
Na pogodbo je treba gledati kot na celoto, posamezna pogodba pa ima lahko le eno vrednost. Ta v obravnavanem primeru predstavlja vrednost vseh del, ki so z njo zajeta.
Pogodbeni stranki sta višino pogodbene kazni v primeru zamude vezali na pogodbeno vrednost, pri čemer nista določili, da gre za pogodbeno vrednost vsake posamezne faze projekta. Višina dogovorjene pogodbene kazni tako ni odvisna od faze projekta, s katero izvajalec zamuja, temveč se odmeri v enaki višini v primeru zamude s katerokoli fazo.
SZ-1 člen 104, 104/1, 104/2. ZPP člen 39, 39/1, 42.
odpoved najemne pogodbe - neplačilo najemnin - izjemne okoliščine - finančna stiska najemnika - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - ugotovitev vrednosti spornega predmeta
Toženka se odpovedi najemne pogodbe ter posledični izpraznitvi in izročitvi stanovanja tožniku ne more uspešno upirati na podlagi 104. člena SZ-1, saj ni poleg uveljavljanja subvencionirane najemnine uveljavljala tudi izredne pomoči pri uporabi stanovanja.