ugovor sočasne izpolnitve – zavarovanje za odpravo napak – zadržanje sredstev – zapadlost terjatve – ugovor pobotanja
Tožena stranka je utemeljeno uveljavljala nezapadlost vtoževane terjatve in uveljavljala pogodbeno dogovorjeno sočasno izpolnitev obeh pogodbenih strank – tožeče stranke na izstavitev bančne kontragarancije za odpravo napak v garancijski dobi, tožene stranke pa na plačilo zadržanih 5 % obračunske vrednosti del. Že iz obveznosti obeh pogodbenih strank izhaja neutemeljen očitek, da bi tožena stranka svojo terjatev lahko uveljavljala le s pobotnim ugovorom, saj se pobotajo lahko le istovrstne obveznosti, za kar v obravnavanem primeru ne gre (terjatev tožeče stranke je denarna, terjatev tožene stranke pa nedenarna). Ker tožena stranka v predmetnem postopku lahko uveljavlja ugovor sočasne izpolnitve, je zmotno stališče, da bi tožena stranka svojo terjatev na izročitev bančne kontragarancije lahko uveljavljala le s samostojno oziroma nasprotno tožbo. Tožena stranka v tem postopku ne uveljavlja izročitve kontragarancije, pač pa ugovor nezapadlosti terjatve tožeče stranke zaradi dogovorjene sočasnosti izpolnitve obeh pogodbenih strank.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - pravično zadoščenje - zavrženje tožbe - procesna predpostavka za uveljavljanje zahtevka - nadzorstvena pritožba - rokovni predlog - uporaba ZVPSBNO
Kazenski postopek zoper tožnika je bil končan v letu 2011, kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je prenehala po začetku uporabe ZVPSBNO, zato je presoja dovoljenosti in utemeljenosti tožnikovega zahtevna ka povrnitev škode zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku v celoti (z materialnopravnega in procesneopravnega vidika) podvržena določbam ZVPSBNO.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079465
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 31, 31/1. SPZ člen 9, 269. ZPP člen 8.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – izvenknjižno priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – dobra vera – domneva dobre vere – trditveno in dokazno breme – plačilo kupnine – zemljiškoknjižno dovolilo – identifikacijska oznaka nepremičnine v izreku sodbe
Neplačilo kupnine ni pogoj za veljavnost prenosa lastninske pravice na nepremičnini, saj (lahko) kupec pridobi lastninsko pravico na prodani stvari še preden plača celotno kupnino. Zato pritožba neutemeljeno vztraja, da je (ne)plačilo kupnine samo po sebi zadosten razlog za (ne)dobrovernost pravne prednice tožnikov in prvega tožnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063914
OZ člen 6, 6/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
vzdrževanje cest – vzdrževanje brežine – varen promet – skrbnost dobrega strokovnjaka – odškodninska odgovornost – ponovno odločanje o isti stvari – v veljavi ohranjen celoten sklep o izvršbi
Tožeči stranki ni bilo potrebno opredeljeno navesti, česa drugo tožena stranka ni storila, pa bi morala. Na kakšen način bi ta, kot upravljavec cest, dosegla zahtevani rezultat (varen promet), je razvidno iz 18. člena Pravilnika. Izrecne nasprotne trditve zato niso potrebne.
Dejstvo je, da so v času škodnega dogodka mreže bile postavljene in da je bila drugo tožena stranka zadolžena za njihovo vzdrževanje in odstranjevanje kamenja, ki bi se pod njimi nabralo. Zgolj namestitev zaščitne mreže in postavitev prometnega znaka „kamenje pada“ tudi po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da je drugo tožena stranka storila vse kar je bila dolžna storiti za ustrezno zavarovanje brežine. Zavezana je bila najmanj še utrjevati brežino in odstranjevati nestabilen material, ki bi lahko padel na cestišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079480
ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje – pravno vprašanje – dejansko vprašanje – dokaz z izvedencem
Vprašanje, ali bi država morala izvesti določene ukrepe po določeni normativni ureditvi, je pravno vprašanje, na katerega odgovori sodišče, ne pa dejansko vprašanje, za pomoč rešitve katerega se lahko sodišče posluži dokaza z izvedencem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STVARNO PRAVO
VSL0079437
ZGD-1 člen 6, 7. ZPP člen 80, 81, 154, 154/2, 339, 339/1. SPZ člen 100.
obveznosti samostojnega podjetnika – izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra – nadaljevanje postopka proti fizični osebi – sposobnost biti stranka
Sodišče prve stopnje je v glavo sodbe zapisalo kot toženo stranko fizično osebo, ker je med postopkom ugotovilo, da je bil s.p. izbrisan. To je storilo po uradni dolžnosti. Kljub temu, da je to ugotavljalo po nepotrebnem, ni zagrešilo očitane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP in 81. člena ZPP. Tudi če tega ne bi spremenilo, pa bi res bil vmes samostojni podjetnik prenehal, bi tudi v izvršilnem postopku bila zavezanec fizična oseba, ki pa je označena v tožbi.
Paulijanska tožba je oblikovalna in ne ugotovitvena, učinek izpodbitemu poslu pa se lahko odvzame le toliko, kolikor je treba za izpolnitev upnikove terjatve.
pritožbeni razlogi – preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih razlogov
Pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Pritožbene trditve in obširna razlaga o tem kako, kdaj in kje je do škodnega dogodka prišlo, kot tudi o vzročni zvezi med škodnim dogodkom in škodo ter o protipravnem ravnanju, ne predstavljajo pritožbenih razlogov, zato pritožbeno sodišče nanje ne more odgovoriti.
Pogodba ne izpolnjuje pogojev primernega pravnega naslova, saj na njej niso overjeni podpisi, čeprav bi morali biti, pogodba ni predložena Davčni upravi za odmero davka, prav tako predlagatelj po več kot desetih letih ni v celoti plačal kupnine, čeprav je od njene sklenitve preteklo več kot 10 let. Zaradi navedenih pomanjkljivosti in pasivnosti predlagatelja, ki ni storil ničesar, da bi prišlo do izpolnitve obveznosti iz sporne pogodbe, gre za pogodbo, ki ni primeren pravni naslov za postopek po ZVEtL.
zastaranje terjatev – zastaralni rok – terjatve upravnika – poslovna stavba – večstanovanjska hiša – jezikovna razlaga – namenska razlaga – izenačitev pravnega položaja
Ker v konkretnem primeru upnik ni upravnik večstanovanjske hiše, temveč upravnik poslovne stavbe, določba 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ za presojo ugovora zastaranja ni uporabna.
Namen določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ je (bil) namreč v izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov, ki dolgujejo plačilo upravniku, s tistimi etažnimi lastniki, ki za enako storitev dolgujejo neposredno dobavitelju (in njihove obveznosti zastarajo v enem letu po določbi 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ). Uporaba določbe 6. točke 355. člena OZ v situacijah, kot je obravnavana, pa bi, nasprotno, v slabši položaj postavila tiste etažne lastnike v poslovnih stavbah, ki za enake storitve dolgujejo neposredno dobaviteljem (ker ne gre za dobave za potrebe gospodinjstva, te terjatve ne zastarajo v enem letu). Za takšno razlikovanje ni utemeljenega razloga.
dedovanje premoženja agrarnih skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – članstvo v agrarni skupnosti
Če so predmet dedovanja premoženjske pravice, ki so bile odvzete po predpisih iz 1. člena ZPVAS in so se te pravice vrnile agrarni skupnosti oziroma njenim članom po ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti, se dedovanje izvede v skladu z določbo 2. odstavka 8. člena ZPVAS. V tem primeru lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini.
sklep o izvršbi – ustavitev izvršbe – pravnomočna odločba – nadaljevanje postopka v pravdi – kondemnatorni del sklepa o izvršbi – odločanje o isti stvari
Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi v 3. odstavku izreka (izvršilni stroški v višini 66,00 EUR) in se postopek v tem delu ustavi. Prezrlo je, da je o tem odločilo že izvršilno sodišče, ki je odločilo, da se s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba delno ustavi za plačanih 66,00 EUR. Ta odločitev ni bila predmet izpodbijanja s pritožbo in je postala pravnomočna.
podjemna pogodba – plačilo podizvajalem – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – pogoji za direktno tožbo – cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika – odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika
Če glavni izvajalec svojo terjatev do naročnika cedira tretji osebi, podizvajalec nima več direktne tožbe zoper naročnika.
navajanje dejstev - trditveno breme – razpravno načelo - zadnje posestno stanje – motenje posesti
Način izvajanja posesti v preteklosti v motenjski pravdi ni pravno odločilno dejstvo, zato tožnici ni mogoče očitati, da načina obdelave spornega zemljišča v preteklosti ni zatrjevala. Ker pa način obdelave spornega zemljišča v preteklosti pojasni okoliščine v zvezi s sedanjim posestnim stanjem, je sodišče ravnalo pravilno, da je trditve strank o zadnjem posestnem stanju preverilo tudi z načinom obdelave zemljišča v preteklosti, o čemer je izpovedovala večina prič.
znižanje preživnine – vstop v šolo – način odplačevanja kredita – spremenjene okoliščine – uravnotežena sprememba – neprerekana dejstva – trditveno in dokazno breme – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Sleherna sprememba pri načinu odplačevanja skupnega kredita preživninskih zavezancev ne more predstavljati bistvene spremembe, ki bi skladno s 132. členom ZZZDR terjala spremembo določene preživnine.
odmena zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – pravna narava nadomestila po členu 72 ZDen – višina odškodnine – najemnina – dokaz z izvedencem – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nečiste denarne terjatve
Ker predmet postopka določitve odškodnine po 2. odstavku 72. člena ZDen ni povrnitev dejansko dosežene koristi, ki jo z upravljanjem nepremičnin dosega zavezanka za plačilo, tudi ni bistven njen ugovor, da kasneje sprejeti prostorski akti ne dopuščajo rabe za namen, kot ga zatrjujejo upravičenci in ga stanje nepremičnin omogoča.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za upravičenost do denarne socialne pomoči
Glede na to, da tožena stranka prejema dve pokojnini v skupnem znesku 456,47 EUR, zmore zase zagotoviti minimalni dohodek in zato ne bi bila upravičena do denarne socialne pomoči.
Tožeča stranka je pravočasno razpolagala z vsemi dokumenti zavarovalne pogodbe, a je k razpisni dokumentaciji priložila le del pogodbe in sicer Dodatek št. 7, kar pa je premalo.
sklep procesnega vodstva – napotitev k vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka - premoženje izbrisane pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku
Sklep je v delu, kjer je sodišče napotilo upnike, da predlagajo začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisanega dolžnika, napotitveni in po svoji naravi pomeni sklep procesnega vodstva, zoper katerega je pritožba izključena.