spor majhne vrednosti – sporno dejansko stanje – zahteva za izvedbo naroka – pomanjkanje pisnih dokazov – obligatoren razpis naroka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če o spornem dejanskem stanju ni mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, za razpis naroka za glavno obravnavo izrecna zahteva pravdne stranke ni (več) potrebna. Sodišče ga namreč mora razpisati.
odmena zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – pravna narava nadomestila po členu 72 ZDen – višina odškodnine – najemnina – dokaz z izvedencem – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nečiste denarne terjatve
Ker predmet postopka določitve odškodnine po 2. odstavku 72. člena ZDen ni povrnitev dejansko dosežene koristi, ki jo z upravljanjem nepremičnin dosega zavezanka za plačilo, tudi ni bistven njen ugovor, da kasneje sprejeti prostorski akti ne dopuščajo rabe za namen, kot ga zatrjujejo upravičenci in ga stanje nepremičnin omogoča.
OZ člen 131, 179. ZOZP člen 20a. ZPP člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – pravična denarna odškodnina – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi skaženosti – skaženost – šepanje – strah – premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – pravdni stroški – stroški izvedencev
Stališče sodišča prve stopnje, da oškodovancu pripada odškodnina le za tisto spremembo zunanjosti, ki je konstantna, je napačno. Čeprav tožnik šepa le takrat, kadar se mu poškodovana noga razboli (kar pa je pogosto), mu za duševne bolečine, ki jih zaradi tega prestaja, pripada odškodnina.
Tožnik odškodnino terja od zavarovalnice, pri kateri je imel povzročitelj prometne nezgode zavarovano avtomobilsko odgovornosti. ZOZP v 20.a členu določa, da zavarovalnica pride v zamudo (šele) po preteku treh mesecev od dne, ko je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek.
dedovanje premoženja agrarnih skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – članstvo v agrarni skupnosti
Če so predmet dedovanja premoženjske pravice, ki so bile odvzete po predpisih iz 1. člena ZPVAS in so se te pravice vrnile agrarni skupnosti oziroma njenim članom po ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti, se dedovanje izvede v skladu z določbo 2. odstavka 8. člena ZPVAS. V tem primeru lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini.
pritožbeni razlogi – preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih razlogov
Pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Pritožbene trditve in obširna razlaga o tem kako, kdaj in kje je do škodnega dogodka prišlo, kot tudi o vzročni zvezi med škodnim dogodkom in škodo ter o protipravnem ravnanju, ne predstavljajo pritožbenih razlogov, zato pritožbeno sodišče nanje ne more odgovoriti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057191
ZPP člen 253, 253/1, 362, 362/1. OZ člen 352, 352/1.
zastaranje odškodninske terjatve – triletni subjektivni rok – ustalitev zdravstvenega stanja – zaslišanje izvedenca
Tožnikovo zdravstveno stanje se je najpozneje do konca maja 2008 dovolj ustalilo, da je tožnik lahko izvedel za obseg svoje škode, zato je tedaj začelo teči tudi zastaranje odškodninskega zahtevka.
narok za glavno obravnavo – neudeležba – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – obvestilo o poteku postopka – subjektivna sprememba tožbe – preložitev naroka – obvestilo stranki
Tožeča stranka je bila s strani sodišča prve stopnje pravilno vabljena na poravnalni narok oziroma prvi narok za glavno obravnavo. Kasneje s strani sodišča prve stopnje ni bila obveščena, da naroka ne bo (ker bo preložen) ali da se ji ga (iz kakršnegakoli razloga že) ni potrebno udeležiti.
Sodišče nima procesne dolžnosti obveščanja tožeče stranke, da tožena stranka ni privolila, da bi v pravdo namesto nje stopil nov subjekt.
Paulijanska tožba je oblikovalna in ne ugotovitvena, učinek izpodbitemu poslu pa se lahko odvzame le toliko, kolikor je treba za izpolnitev upnikove terjatve.
stranke zapuščinskega postopka – upnik zapustnika – terjatev zapustnikovega upnika
Stališče pritožnika, češ da bi ga moralo zapuščinsko sodišče kot upnika vabiti na obravnave in v sklepu o dedovanju odločiti o njegovi terjatvi do zapustnika (zapuščine), je zmotno. Pritožnik kot upnik namreč ni stranka predmetnega zapuščinskega postopka. Za stranke zapuščinskega postopka se skladno s 175. členom ZD štejejo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (oziroma svoje pravice opirajo izključno na dednopravno podlago). Upniki (torej tisti, ki zatrjujejo obstoj terjatve/obligacijske pravice v razmerju do zapustnika/zapuščine) pa imajo v zapuščinskem postopku položaj stranke le, če so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev.
Terjatve zapustnikovih upnikov se ugotavljajo v pravdnem in ne v zapuščinskem postopku. Zapuščinsko sodišče zato ni bilo dolžno pozivati dedičevega začasnega skrbnika, da se izjavi o prijavljeni terjatvi pritožnika. Ta bo imel možnost svojo terjatev, v kolikor je dedič ne bo priznal, nasproti slednjemu uveljavljati v pravdnem postopku.
deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – neskrbno ravnanje otroka kot oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – dnevna odškodnina – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje – zastaranje odškodninske terjatve
Devetletni tožnik je v času, ko je bil v varstvu vzgojno varstvene ustanove, naredil preval na premičnem golu in se zaradi padca gola pri tem poškodoval. Njegovo dejanje je bilo storjeno brez potrebe ali razumnega razloga, zgolj zaradi igre oz. razvijanja lastnih sposobnosti, kar otroci njegove starosti redno in na enak način počnejo. Pri presoji (ne)skrbnosti in (ne)premišljenosti ravnanja je treba upoštevati tožnikovo starost, zato ni pravilen sklep, da je prispeval k nastanku škode.
vlaganje v solastno nepremičnino – stvarnopravni učinki – nova stvar – gradnja na tujem svetu – suum cuique
Če so adaptacije solastne nepremičnine po svoji dejanski naravi takšne, da ustrezajo delitvi nepremičnine v naravi, ter je tožeča stranka vlagala izključno v tisti del nepremičnine, ki ji po soglasni volji pripada v naravi, to ne omogoča sklepanja, da je bila volja solastnikov, naj se z adaptacijami spremenijo stvarnopravni deleži. Tovrstne adaptacije pa tudi ne omogočajo sklepanja, da je nastala nova stvar v smislu 25. člena ZTLR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079480
ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje – pravno vprašanje – dejansko vprašanje – dokaz z izvedencem
Vprašanje, ali bi država morala izvesti določene ukrepe po določeni normativni ureditvi, je pravno vprašanje, na katerega odgovori sodišče, ne pa dejansko vprašanje, za pomoč rešitve katerega se lahko sodišče posluži dokaza z izvedencem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STVARNO PRAVO
VSL0079437
ZGD-1 člen 6, 7. ZPP člen 80, 81, 154, 154/2, 339, 339/1. SPZ člen 100.
obveznosti samostojnega podjetnika – izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra – nadaljevanje postopka proti fizični osebi – sposobnost biti stranka
Sodišče prve stopnje je v glavo sodbe zapisalo kot toženo stranko fizično osebo, ker je med postopkom ugotovilo, da je bil s.p. izbrisan. To je storilo po uradni dolžnosti. Kljub temu, da je to ugotavljalo po nepotrebnem, ni zagrešilo očitane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP in 81. člena ZPP. Tudi če tega ne bi spremenilo, pa bi res bil vmes samostojni podjetnik prenehal, bi tudi v izvršilnem postopku bila zavezanec fizična oseba, ki pa je označena v tožbi.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo fonogramov – zastaralni rok – občasne terjatve
Za uveljavljanje terjatve iz naslova plačila nadomestila za uporabo fonogramov glede na dogovorjeno mesečno plačevanje nadomestila velja triletni zastaralni rok, določen v 347. členu OZ za terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070701
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3. ZPP člen 316, 316/4.
avtorski honorar – avtorsko varovana dela – plačilo DDV – neupravičena pridobitev – sodba na podlagi pripoznave – preklic pripoznave
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačilo odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni), niso predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost, saj plačilo ni v nobeni zvezi z morebitno novo ustvarjeno vrednostjo.
sklep o izvršbi – ustavitev izvršbe – pravnomočna odločba – nadaljevanje postopka v pravdi – kondemnatorni del sklepa o izvršbi – odločanje o isti stvari
Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi v 3. odstavku izreka (izvršilni stroški v višini 66,00 EUR) in se postopek v tem delu ustavi. Prezrlo je, da je o tem odločilo že izvršilno sodišče, ki je odločilo, da se s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba delno ustavi za plačanih 66,00 EUR. Ta odločitev ni bila predmet izpodbijanja s pritožbo in je postala pravnomočna.
Upnik je imel v enem tednu dni od poplačila dolga dovolj časa, da bi lahko ugotovil nakazilo dolgovanega zneska in obvestil sodišče in izvršitelja o poplačilu oziroma bi umaknil predlog za izvršbo s čimer bi preprečil nastanek nadaljnjih stroškov.