pritožbeni razlogi – preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih razlogov
Pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Pritožbene trditve in obširna razlaga o tem kako, kdaj in kje je do škodnega dogodka prišlo, kot tudi o vzročni zvezi med škodnim dogodkom in škodo ter o protipravnem ravnanju, ne predstavljajo pritožbenih razlogov, zato pritožbeno sodišče nanje ne more odgovoriti.
prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine – prehod hipoteke – pridobitelj posameznega dela stavbe – pravni naslov – pogoji za priposestvovanje
Dikcija 1. odstavka 12. člena ZVEtL je jasna: Bremena, ki so bila ustanovljena na nepremičnini kot celoti, po vzpostavitvi etažne lastnine preidejo na vse posamezne etažne dele. Ker konkretno breme (po za pritožnika nespornih ugotovitvah) ni bilo vknjiženo na celoti, temveč zgolj na deležu solastnika, izjem iz 2. in 3. odstavka 12. člena ZVEtL v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti.
OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 286, 337, 337/1.
odškodnina za nemožnost uporabe v denacionalizaciji vrnjenega premoženja – višina izgubljene koristi – tek zakonskih zamudnih obresti – zamuda – opomin upnika – skrbnik za posebni primer
Dohodnina, ki bi jo tožniki morali plačati od prejete najemnine, se od ugotovljenega nadomestila ne odšteva. Tožniki bodo dohodek za neuporabo prostorov prejeli šele na podlagi te pravde in šele po njegovem prejemu bodo zavezanci za dohodnino od tega prejemka.
Ker je odškodninski zahtevek za plačilo v tej pravdi vtoževane terjatve, kot tožbo v tej pravdi v svojem imenu in za svoj račun vložila skrbnica za posebni primer, ki ni upnica te terjatve, to še ni bil poziv za izpolnitev terjatve po 2. odstavku 299. člena OZ in s tem tožena stranka ni mogla priti v zamudo z izpolnitvijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070679
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nastanek škodnega dogodka – pravica do izjave – izvedba dokaza
Tožnik je predlagal izvedbo dokaza z angažiranjem izvedenca medicinske stroke v zvezi s temeljem svojega zahtevka in ne (le) glede njegove višine, kakor je zmotno zapisalo sodišče prve stopnje v svoji utemeljitvi zavrnitve izvedbe tega dokaznega predloga. Sodišče prve stopnje je s takim postopanjem storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je tožniku zaradi (neutemeljene) ne izvedbe predlaganega dokaza, katerega izvedbo je tožnik pravočasno predlagal, odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZIZ člen 21. ZDSS-1 člen 53, 53/3. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 50.
razlika v plači – izplačilo razlike v plači – odprava nesorazmerij – javni sektor – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – sodba delovnega in socialnega sodišča – kolektivni delovni spor
Ugotovitev kršitve 50. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor in naložitev dolžnici, da mora svojim delavcem, ki so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012 priznati in izplačati tretjo četrtino odprave nesorazmerij v osnovnih plačah skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, po vsebini pomeni le odločitev o temelju in če ne bi prišlo do sporazumne izvršitve tega dela odločbe, morajo posamezni delavci sprožiti individualne delovne spore, v katerih se ugotavlja dejansko prikrajšanje posameznika v spornem obdobju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073411
ZPP člen 13, 13/1, 339, 339/1.
poslovna odškodninska odgovornost – predhodno vprašanje – vprašanje nastanka pogodbenega razmerja – pravnomočnost sodbe o zavrnitvi tožbenega zahtevka, da pogodba nima pravega učinka – objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo o tem, da pogodbeno razmerje ni nastalo, ne da bi upoštevalo pravnomočno sodbo istega sodišča VIII Pg 243/2005, s katero je bilo predhodno vprašanje veljavnosti Pogodbe že rešeno, prekršilo določbo 1. odstavka 13. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost odločitve.
Toženec, ki se sklicuje na določbo 4. odstavka 243. člena OZ, češ da tožnica ni storila vseh razumnih ukrepov za zmanjšanje škode, mora dokazovati, pred tem pa konkretno tudi zatrjevati, okoliščine, ki so podlaga za zmanjšanje odškodnine.
Zapustnik tudi premičnega premoženja ni zapustil, zato zapuščinska obravnava ni bila potrebna. Z odločitvijo, da se obravnava ne opravi, sodišče zatrjevane bistvene kršitve določb postopka ni storilo.
ZPP člen 243, 339, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 408, 408/2, 410. ZZZDR člen 105, 105/3.
pravica do izjave – ugotavljanje dejstev s pomočjo javnih podatkov na spletu – razgovor z otrokom – elastičnost procesne določbe – vezanost na zahtevek – določitev stikov z otrokom – zaslišanje izvedenca
Čeprav je sodišče po zaključku glavne obravnave samo ugotavljalo stroške za vrtec tako, da je na spletu poiskalo veljavno ceno programa vrtca, glede na ostala procesna dejstva s tem ni kršilo določb pravdnega postopka in očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka z 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.
sklep procesnega vodstva – napotitev k vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka - premoženje izbrisane pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku
Sklep je v delu, kjer je sodišče napotilo upnike, da predlagajo začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisanega dolžnika, napotitveni in po svoji naravi pomeni sklep procesnega vodstva, zoper katerega je pritožba izključena.
Pritožba zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati ali je tožena stranka kaj dolgovala izvajalcu del v trenutku, ko so zapadle terjatve tožeče stranke do izvajalca in so bile predmet neposrednega zahtevka, pri čemer spregleda, da so predmet neposrednega zahtevka postale šele z vložitvijo tožbe in zgolj ta časovni moment je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka odločilen, ne pa časovni moment ob pritožbeno nesporno ugotovljenem preplačilu že ob izdaji 11. začasne situacije. S tem, ko je tožena stranka plačala vse, kar je dolgovala P. d.d., postane materialno pravno nepomembno, če so še neporavnane obveznosti podjemnikov do sodelavcev iz podizvajalskih pogodb, pritožba pa sploh ne pove, kdaj je tožeča stranka uveljavljala neposredni zahtevek po 631.členu OZ do tožene stranke.
statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika – dohodek iz dejavnosti – davek na skrite rezerve
Osebe, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, so načeloma gospodarske družbe – pravne osebe, katerih dobiček je obdavčen z Zakonom od davkov od dohodkov pravnih oseb. Navedena ureditev pa ni relevantna za obdavčitev pri materialno statusnem preoblikovanju samostojnega podjetnika, saj je samostojni podjetnik zgolj pravnoorganizacijska oblika, v kateri se posamezna fizična oseba ukvarja s pridobitno dejavnostjo in nima statusa pravne osebe.
Statusna oblika, v kateri nek subjekt posluje, na obstoj davčne obveznosti iz dodane vrednosti v konkretnem primeru ne vpliva.
stranke zapuščinskega postopka – upnik zapustnika – terjatev zapustnikovega upnika
Stališče pritožnika, češ da bi ga moralo zapuščinsko sodišče kot upnika vabiti na obravnave in v sklepu o dedovanju odločiti o njegovi terjatvi do zapustnika (zapuščine), je zmotno. Pritožnik kot upnik namreč ni stranka predmetnega zapuščinskega postopka. Za stranke zapuščinskega postopka se skladno s 175. členom ZD štejejo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (oziroma svoje pravice opirajo izključno na dednopravno podlago). Upniki (torej tisti, ki zatrjujejo obstoj terjatve/obligacijske pravice v razmerju do zapustnika/zapuščine) pa imajo v zapuščinskem postopku položaj stranke le, če so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev.
Terjatve zapustnikovih upnikov se ugotavljajo v pravdnem in ne v zapuščinskem postopku. Zapuščinsko sodišče zato ni bilo dolžno pozivati dedičevega začasnega skrbnika, da se izjavi o prijavljeni terjatvi pritožnika. Ta bo imel možnost svojo terjatev, v kolikor je dedič ne bo priznal, nasproti slednjemu uveljavljati v pravdnem postopku.
ZAVAROVANJE TERJATEV - NEPRAVDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0058700
URS člen 23, 23/1. ZIZ člen 15, 272, 271/1, 272/2. ZNP člen 112, 112/1, 114, 114/1. ZOdvT člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - nepravdni postopek - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za začasno odredbo - ureditev razmerij med solastniki - predlog za začetek nepravdnega postopka - stvarna pristojnost - pravica do sodnega varstva - pravica do izjave - nepristranskost sodišča - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - etažni lastniki - upravnik - nagrada odvetnika - vrednost spornega predmeta - prosti preudarek
Upnik lahko vloži predlog za izdajo začasne odredbe za ureditev razmerij po 114. členu ZNP le v povezavi s predlogom za začetek postopka za ureditev razmerij med solastniki po 112. členu ZNP, ne pa kot samostojen predlog.
Ker vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti, bi bilo treba kot najbolj primerno vrednost upoštevati vrednost 4.000,00 EUR.
Če o predlogu odloča sodnik drugega oddelka istega stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ne gre za kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0070689
OZ člen 131, 179, 353. ZPP člen 14. KZ-1 člen 160, 283.
podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – žaljivost – žaljiva obdolžitev – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – povrnitev nepremoženjske škode – relativno javna oseba – duševne bolečine zaradi žalitve dobrega imena in časti – kriva ovadba – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Za škodo, ki jo je tožnikoma s krivo ovadbo za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi povzročil toženec, je sodišče prisodilo prvemu tožniku 3.000,00 EUR, drugemu tožniku pa 3.500,00 EUR denarne odškodnine. Upoštevalo je, da je bil zoper tožnika uveden predkazenski postopek, z njima so razgovore opravljali kriminalisti, s katerimi sta prej poslovno sodelovala (prvi tožnik v funkciji inšpektorja za kulturo in medije, drugi tožnik kot kriminalistični inšpektor), poročilo o ovadbi pa je bilo s celotnim imenom tožnikov objavljeno v medijih.
Paulijanska tožba je oblikovalna in ne ugotovitvena, učinek izpodbitemu poslu pa se lahko odvzame le toliko, kolikor je treba za izpolnitev upnikove terjatve.
Toženec ni izkoristil možnosti, da se višini zahtevka upre s konkretiziranimi ugovori glede neprimernosti cene ali načina obnove. V pripombah na izvedensko mnenje je sicer navedel, da je bila prejšnja kritina opečna, zamenjana pa je bila z jekleno, ki je dražja, toda takšne navedbe ni mogoče šteti kot dokazne graje, ki je dopustna tekom celega postopka, temveč kot trditev o dejstvih, glede katerih velja pravilo prekluzije.