OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070679
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nastanek škodnega dogodka – pravica do izjave – izvedba dokaza
Tožnik je predlagal izvedbo dokaza z angažiranjem izvedenca medicinske stroke v zvezi s temeljem svojega zahtevka in ne (le) glede njegove višine, kakor je zmotno zapisalo sodišče prve stopnje v svoji utemeljitvi zavrnitve izvedbe tega dokaznega predloga. Sodišče prve stopnje je s takim postopanjem storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je tožniku zaradi (neutemeljene) ne izvedbe predlaganega dokaza, katerega izvedbo je tožnik pravočasno predlagal, odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZIZ člen 21. ZDSS-1 člen 53, 53/3. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 50.
razlika v plači – izplačilo razlike v plači – odprava nesorazmerij – javni sektor – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – sodba delovnega in socialnega sodišča – kolektivni delovni spor
Ugotovitev kršitve 50. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor in naložitev dolžnici, da mora svojim delavcem, ki so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012 priznati in izplačati tretjo četrtino odprave nesorazmerij v osnovnih plačah skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, po vsebini pomeni le odločitev o temelju in če ne bi prišlo do sporazumne izvršitve tega dela odločbe, morajo posamezni delavci sprožiti individualne delovne spore, v katerih se ugotavlja dejansko prikrajšanje posameznika v spornem obdobju.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo fonogramov – zastaralni rok – občasne terjatve
Za uveljavljanje terjatve iz naslova plačila nadomestila za uporabo fonogramov glede na dogovorjeno mesečno plačevanje nadomestila velja triletni zastaralni rok, določen v 347. členu OZ za terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070701
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3. ZPP člen 316, 316/4.
avtorski honorar – avtorsko varovana dela – plačilo DDV – neupravičena pridobitev – sodba na podlagi pripoznave – preklic pripoznave
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačilo odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni), niso predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost, saj plačilo ni v nobeni zvezi z morebitno novo ustvarjeno vrednostjo.
dedovanje premoženja agrarnih skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – članstvo v agrarni skupnosti
Če so predmet dedovanja premoženjske pravice, ki so bile odvzete po predpisih iz 1. člena ZPVAS in so se te pravice vrnile agrarni skupnosti oziroma njenim članom po ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti, se dedovanje izvede v skladu z določbo 2. odstavka 8. člena ZPVAS. V tem primeru lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini.
narok za glavno obravnavo – neudeležba – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – obvestilo o poteku postopka – subjektivna sprememba tožbe – preložitev naroka – obvestilo stranki
Tožeča stranka je bila s strani sodišča prve stopnje pravilno vabljena na poravnalni narok oziroma prvi narok za glavno obravnavo. Kasneje s strani sodišča prve stopnje ni bila obveščena, da naroka ne bo (ker bo preložen) ali da se ji ga (iz kakršnegakoli razloga že) ni potrebno udeležiti.
Sodišče nima procesne dolžnosti obveščanja tožeče stranke, da tožena stranka ni privolila, da bi v pravdo namesto nje stopil nov subjekt.
Ker se pri izpodbijanju pravnih dejanj pri neodplačnih razpolaganjih ne zahteva, da bi tretji - prejemnik koristi vedel ali moral vedeti za možnost oškodovanja upnikov, sodišču ni bilo treba izvajati dokazov v zvezi z dejstvi, da toženec za očetove dolgove ni vedel.
Nepomembno je, ali so dolgovi toženčevega očeta nastali pred ali po sklenitvi sporne izročilne pogodbe, saj OZ izrecno določa, da vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, ne glede na to, kdaj je ta terjatev nastala, lahko izpodbija pravno dejanje dolžnika, storjeno v njegovo škodo.
SZ-1 člen 104, 104/1, 104/2. ZPP člen 39, 39/1, 42.
odpoved najemne pogodbe - neplačilo najemnin - izjemne okoliščine - finančna stiska najemnika - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - ugotovitev vrednosti spornega predmeta
Toženka se odpovedi najemne pogodbe ter posledični izpraznitvi in izročitvi stanovanja tožniku ne more uspešno upirati na podlagi 104. člena SZ-1, saj ni poleg uveljavljanja subvencionirane najemnine uveljavljala tudi izredne pomoči pri uporabi stanovanja.
Zapustnik tudi premičnega premoženja ni zapustil, zato zapuščinska obravnava ni bila potrebna. Z odločitvijo, da se obravnava ne opravi, sodišče zatrjevane bistvene kršitve določb postopka ni storilo.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079465
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 31, 31/1. SPZ člen 9, 269. ZPP člen 8.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – izvenknjižno priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – dobra vera – domneva dobre vere – trditveno in dokazno breme – plačilo kupnine – zemljiškoknjižno dovolilo – identifikacijska oznaka nepremičnine v izreku sodbe
Neplačilo kupnine ni pogoj za veljavnost prenosa lastninske pravice na nepremičnini, saj (lahko) kupec pridobi lastninsko pravico na prodani stvari še preden plača celotno kupnino. Zato pritožba neutemeljeno vztraja, da je (ne)plačilo kupnine samo po sebi zadosten razlog za (ne)dobrovernost pravne prednice tožnikov in prvega tožnika.
ZAVAROVANJE TERJATEV - NEPRAVDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0058700
URS člen 23, 23/1. ZIZ člen 15, 272, 271/1, 272/2. ZNP člen 112, 112/1, 114, 114/1. ZOdvT člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - nepravdni postopek - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za začasno odredbo - ureditev razmerij med solastniki - predlog za začetek nepravdnega postopka - stvarna pristojnost - pravica do sodnega varstva - pravica do izjave - nepristranskost sodišča - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - etažni lastniki - upravnik - nagrada odvetnika - vrednost spornega predmeta - prosti preudarek
Upnik lahko vloži predlog za izdajo začasne odredbe za ureditev razmerij po 114. členu ZNP le v povezavi s predlogom za začetek postopka za ureditev razmerij med solastniki po 112. členu ZNP, ne pa kot samostojen predlog.
Ker vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti, bi bilo treba kot najbolj primerno vrednost upoštevati vrednost 4.000,00 EUR.
Če o predlogu odloča sodnik drugega oddelka istega stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ne gre za kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 316, 316/1, 354, 354/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1.
avtorski honorar – neupravičena obogatitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV
Ker povrnitev terjatve zaradi neopravičene obogatitve ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odstavka 3. člena ZDDV-1, tožeča stranka ne more zahtevati od posameznih zneskov nadomestila še DDV.
tožbeni zahtevek – določen tožbeni zahtevek – zavrženje tožbe
Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. V njej mora v tožbenem predlogu (zahtevku) natančno in konkretno opredeliti vsebino zahtevanega sodnega varstva. Če gre za denarni zahtevek, mora navesti konkretno določen znesek denarja.
višina pogodbene kazni – pogodbena vrednost – razlaga pogodbenih določil
Na pogodbo je treba gledati kot na celoto, posamezna pogodba pa ima lahko le eno vrednost. Ta v obravnavanem primeru predstavlja vrednost vseh del, ki so z njo zajeta.
Pogodbeni stranki sta višino pogodbene kazni v primeru zamude vezali na pogodbeno vrednost, pri čemer nista določili, da gre za pogodbeno vrednost vsake posamezne faze projekta. Višina dogovorjene pogodbene kazni tako ni odvisna od faze projekta, s katero izvajalec zamuja, temveč se odmeri v enaki višini v primeru zamude s katerokoli fazo.
V konkretnem primeru ne gre za vlaganje pravnih sredstev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter posledično za zlorabo procesnih pravic. Število vloženih pravnih sredstev namreč ni neobičajno veliko, pravna sredstva niso bila vložena le zoper odločitve o sodnih taksah, dolžnik le v dveh pravnih sredstvih zatrjuje enako, sicer pa gre za različne pritožbene razloge, ki niti niso povsem vsebinsko prazni. Poleg tega dolžnik z vlaganjem pravnih sredstev tudi ni za daljši čas odložil odločitve o ugovoru.
Stranke v primeru neodziva na plačilni nalog za plačilo sodne takse ob predpisani domnevi umika pravnega sredstva ne morejo zavlačevati s postopkom.
statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika – dohodek iz dejavnosti – davek na skrite rezerve
Osebe, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, so načeloma gospodarske družbe – pravne osebe, katerih dobiček je obdavčen z Zakonom od davkov od dohodkov pravnih oseb. Navedena ureditev pa ni relevantna za obdavčitev pri materialno statusnem preoblikovanju samostojnega podjetnika, saj je samostojni podjetnik zgolj pravnoorganizacijska oblika, v kateri se posamezna fizična oseba ukvarja s pridobitno dejavnostjo in nima statusa pravne osebe.
Statusna oblika, v kateri nek subjekt posluje, na obstoj davčne obveznosti iz dodane vrednosti v konkretnem primeru ne vpliva.
podjemna pogodba – plačilo podizvajalem – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – pogoji za direktno tožbo – cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika – odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika
Če glavni izvajalec svojo terjatev do naročnika cedira tretji osebi, podizvajalec nima več direktne tožbe zoper naročnika.