navajanje dejstev - trditveno breme – razpravno načelo - zadnje posestno stanje – motenje posesti
Način izvajanja posesti v preteklosti v motenjski pravdi ni pravno odločilno dejstvo, zato tožnici ni mogoče očitati, da načina obdelave spornega zemljišča v preteklosti ni zatrjevala. Ker pa način obdelave spornega zemljišča v preteklosti pojasni okoliščine v zvezi s sedanjim posestnim stanjem, je sodišče ravnalo pravilno, da je trditve strank o zadnjem posestnem stanju preverilo tudi z načinom obdelave zemljišča v preteklosti, o čemer je izpovedovala večina prič.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – manj verjetna pravica – darilo
V primeru, ko zapustnik v oporoki ali drugi listini navede, da je dediču podaril stvar ali denarni znesek, je treba šteti, da je obstoj takega darila verjetneje izkazan od zanikanja prejema darila (sodišče je pravilno na pravdo napotilo dediča, ki prejem darila zanika).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063914
OZ člen 6, 6/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
vzdrževanje cest – vzdrževanje brežine – varen promet – skrbnost dobrega strokovnjaka – odškodninska odgovornost – ponovno odločanje o isti stvari – v veljavi ohranjen celoten sklep o izvršbi
Tožeči stranki ni bilo potrebno opredeljeno navesti, česa drugo tožena stranka ni storila, pa bi morala. Na kakšen način bi ta, kot upravljavec cest, dosegla zahtevani rezultat (varen promet), je razvidno iz 18. člena Pravilnika. Izrecne nasprotne trditve zato niso potrebne.
Dejstvo je, da so v času škodnega dogodka mreže bile postavljene in da je bila drugo tožena stranka zadolžena za njihovo vzdrževanje in odstranjevanje kamenja, ki bi se pod njimi nabralo. Zgolj namestitev zaščitne mreže in postavitev prometnega znaka „kamenje pada“ tudi po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da je drugo tožena stranka storila vse kar je bila dolžna storiti za ustrezno zavarovanje brežine. Zavezana je bila najmanj še utrjevati brežino in odstranjevati nestabilen material, ki bi lahko padel na cestišče.
SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0079456
ZST-1 člen 11, 11/5. ZFPPIPP člen 261, 261/1. ZPP člen 7, 212, 337, 337/3.
oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo – likvidnostno stanje – odplačevanje kreditov – kreditna pogodba – kreditojemalec – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – trditveno in dokazno breme
Pri kreditni pogodbi je bistveno, da je kredit po tej pogodbi tudi dejansko izročen. Ni pa odločujoče, ali je denar iz kredita dan neposredno kreditojemalcu, ali z njegovo vednostjo in privolitvijo nekomu drugemu, ker se v obeh primerih šteje, da je bil dan kreditojemalcu.
Za preložitev naroka goli predlog ne zadošča, saj mora stranka izkazati okoliščine, ki to opravičujejo. Opravičilo mora biti konkretizirano in podprto z razpoložljivimi dokazi. Če teh ni, je treba navesti vsaj to, da stranka z njimi ne razpolaga oziroma da bodo dostavljeni kasneje, ob prvi priložnosti.
Upnik je imel v enem tednu dni od poplačila dolga dovolj časa, da bi lahko ugotovil nakazilo dolgovanega zneska in obvestil sodišče in izvršitelja o poplačilu oziroma bi umaknil predlog za izvršbo s čimer bi preprečil nastanek nadaljnjih stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0079462
OZ člen 10, 154, 171, 171/1, 943, 943/1. ZVZP člen 25, 25/2. ZVCP-1 člen 50.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje motornega vozila in vlaka - nevarna stvar - krivdna odgovornost - prehod čez železniško progo - opustitev namestitve zapornic - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost
Način zavarovanja železniškega prehoda v naselju je bil sicer zakonsko dopusten, a glede na ugotovljene nevarnostne okoliščine, ki jih je izpostavljal tudi sam zakon, nezadosten in neprimeren. Opustitev namestitve zapornic, kot tistega varnostnega ukrepa, s katerim bi se zmanjšalo tveganje nezgod na železniškem prehodu v naselju, je bilo protipravno ravnanje.
Glede na ugotovljene okoliščine primera je razlog za škodni dogodek vendarle v pretežni meri na strani oškodovanke same, ki je prezrla že obstoječa opozorila. Ker ni upoštevala že pravilno postavljene in delujoče prometne signalizacije, je s svojim nepravilnim ravnanjem prevzela tveganje za nastanek škodljive posledice. Ob previdnejši vožnji pri približevanju železniškega prehoda bi tudi ona lahko trčenje preprečila. Delež njene soodgovornosti je zato po presoji pritožbenega sodišča 70 %, delež zavarovanca tožene stranke pa le 30 %.
ugovor sočasne izpolnitve – zavarovanje za odpravo napak – zadržanje sredstev – zapadlost terjatve – ugovor pobotanja
Tožena stranka je utemeljeno uveljavljala nezapadlost vtoževane terjatve in uveljavljala pogodbeno dogovorjeno sočasno izpolnitev obeh pogodbenih strank – tožeče stranke na izstavitev bančne kontragarancije za odpravo napak v garancijski dobi, tožene stranke pa na plačilo zadržanih 5 % obračunske vrednosti del. Že iz obveznosti obeh pogodbenih strank izhaja neutemeljen očitek, da bi tožena stranka svojo terjatev lahko uveljavljala le s pobotnim ugovorom, saj se pobotajo lahko le istovrstne obveznosti, za kar v obravnavanem primeru ne gre (terjatev tožeče stranke je denarna, terjatev tožene stranke pa nedenarna). Ker tožena stranka v predmetnem postopku lahko uveljavlja ugovor sočasne izpolnitve, je zmotno stališče, da bi tožena stranka svojo terjatev na izročitev bančne kontragarancije lahko uveljavljala le s samostojno oziroma nasprotno tožbo. Tožena stranka v tem postopku ne uveljavlja izročitve kontragarancije, pač pa ugovor nezapadlosti terjatve tožeče stranke zaradi dogovorjene sočasnosti izpolnitve obeh pogodbenih strank.
Pri podzavarovanju je zavarovalna vsota manjša od vrednosti zavarovane stvari. Zavarovalnina, ki jo dolguje zavarovanec se zato sorazmerno zmanjša, če ni drugače dogovorjeno (1. odstavek 960. člena OZ). Takšen položaj ne nasprotuje načelom zavarovalnega prava. Je dopusten in je v dispoziciji pogodbenih strank. Ne gre torej za nična, nepravična niti nejasna določila, ki bi jih bilo treba razlagati drugače, kot so zapisana.
odločitev o primarnem tožbenem zahtevku – odločitev o podrednem tožbenem zahtevku – kršitev določb postopka - izpodbijanje sodne poravnave
Dejstvo, da sodišče o podrejenem zahtevku ni odločilo pred pravnomočnostjo odločitve o primarnem zahtevku, ne predstavlja nikakršne kršitve določb postopka.
ZPP člen 285, 286, 286a, 481, 481/1, 481/1-2 488. OZ člen 274, 274/1, 275, 434.
gospodarski spor – spor s podjetnikom posameznikom – odločitev brez naroka – iuria novit curia – odprto sojenje – prevzem izpolnitve – prevzem dolga – cesija – zakonita cesija – cessio legis – subrogacija
Ker ni dvoma, da se sporno razmerje nanaša na toženčevo podjetniško dejavnost, je ugovor, da ne gre za gospodarski spor, neutemeljen, […] odločitev brez razpisa in izvedbe naroka pa možna.
Možno sicer je, da stranka povsem spremeni svoje dejanske navedbe, vendar je k temu sodišče niti v odprtem sojenju ni dolžno spodbujati.
Kljub temu, da ob izpolnitvi tujega dolga ni bilo posebnega dogovora o prehodu pravic na izpolnitelja, je prišlo do subrogacije po samem zakonu (cessio legis).
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za upravičenost do denarne socialne pomoči
Glede na to, da tožena stranka prejema dve pokojnini v skupnem znesku 456,47 EUR, zmore zase zagotoviti minimalni dohodek in zato ne bi bila upravičena do denarne socialne pomoči.
vlaganje v solastno nepremičnino – stvarnopravni učinki – nova stvar – gradnja na tujem svetu – suum cuique
Če so adaptacije solastne nepremičnine po svoji dejanski naravi takšne, da ustrezajo delitvi nepremičnine v naravi, ter je tožeča stranka vlagala izključno v tisti del nepremičnine, ki ji po soglasni volji pripada v naravi, to ne omogoča sklepanja, da je bila volja solastnikov, naj se z adaptacijami spremenijo stvarnopravni deleži. Tovrstne adaptacije pa tudi ne omogočajo sklepanja, da je nastala nova stvar v smislu 25. člena ZTLR.
Pritožba zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati ali je tožena stranka kaj dolgovala izvajalcu del v trenutku, ko so zapadle terjatve tožeče stranke do izvajalca in so bile predmet neposrednega zahtevka, pri čemer spregleda, da so predmet neposrednega zahtevka postale šele z vložitvijo tožbe in zgolj ta časovni moment je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka odločilen, ne pa časovni moment ob pritožbeno nesporno ugotovljenem preplačilu že ob izdaji 11. začasne situacije. S tem, ko je tožena stranka plačala vse, kar je dolgovala P. d.d., postane materialno pravno nepomembno, če so še neporavnane obveznosti podjemnikov do sodelavcev iz podizvajalskih pogodb, pritožba pa sploh ne pove, kdaj je tožeča stranka uveljavljala neposredni zahtevek po 631.členu OZ do tožene stranke.
spor majhne vrednosti – sporno dejansko stanje – zahteva za izvedbo naroka – pomanjkanje pisnih dokazov – obligatoren razpis naroka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če o spornem dejanskem stanju ni mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, za razpis naroka za glavno obravnavo izrecna zahteva pravdne stranke ni (več) potrebna. Sodišče ga namreč mora razpisati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073411
ZPP člen 13, 13/1, 339, 339/1.
poslovna odškodninska odgovornost – predhodno vprašanje – vprašanje nastanka pogodbenega razmerja – pravnomočnost sodbe o zavrnitvi tožbenega zahtevka, da pogodba nima pravega učinka – objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo o tem, da pogodbeno razmerje ni nastalo, ne da bi upoštevalo pravnomočno sodbo istega sodišča VIII Pg 243/2005, s katero je bilo predhodno vprašanje veljavnosti Pogodbe že rešeno, prekršilo določbo 1. odstavka 13. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost odločitve.
Toženec, ki se sklicuje na določbo 4. odstavka 243. člena OZ, češ da tožnica ni storila vseh razumnih ukrepov za zmanjšanje škode, mora dokazovati, pred tem pa konkretno tudi zatrjevati, okoliščine, ki so podlaga za zmanjšanje odškodnine.
Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja, da je bila prebrana oporoka, na podlagi katere bi pritožnica dedovala del stanovanja. Na obravnavi ni bila omenjena pogodba o preužitku, s katero je zapustnik po oporoki razpolagal s stanovanjem in ga zapustil drugi dedinji. Ker je pritožnica šele iz sklepa izvedela za obstoj pogodbe o preužitku in da zato zapuščine ni, je dovoljena novota in sicer, da uveljavlja nujni delež, ker meni, da je del iz pogodbe prejetega stanovanja bilo darilo sestri.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0070689
OZ člen 131, 179, 353. ZPP člen 14. KZ-1 člen 160, 283.
podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – žaljivost – žaljiva obdolžitev – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – povrnitev nepremoženjske škode – relativno javna oseba – duševne bolečine zaradi žalitve dobrega imena in časti – kriva ovadba – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Za škodo, ki jo je tožnikoma s krivo ovadbo za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi povzročil toženec, je sodišče prisodilo prvemu tožniku 3.000,00 EUR, drugemu tožniku pa 3.500,00 EUR denarne odškodnine. Upoštevalo je, da je bil zoper tožnika uveden predkazenski postopek, z njima so razgovore opravljali kriminalisti, s katerimi sta prej poslovno sodelovala (prvi tožnik v funkciji inšpektorja za kulturo in medije, drugi tožnik kot kriminalistični inšpektor), poročilo o ovadbi pa je bilo s celotnim imenom tožnikov objavljeno v medijih.
Ob ugotovitvi sodišča, da toženec ves čas zanika sklenitev odplačne najemne pogodbe, njegovo nezavračanje računov ne predstavlja konkludentnega priznavanja obstoja pogodbe.
Prikrajšanje mora biti konkretno in realno. Ne zadošča le odsotnost pravne podlage za brezplačni način uporabe s strani toženca. Tožeča stranka mora, da bi uspela z zahtevkom iz neupravičene pridobitve, zatrjevati in dokazati še, da stvari sama ne more uporabljati zaradi toženčevega nasprotovanja oziroma proti svoji volji in da v tak način uporabe stvari ni privolila.