prepustitev stanovanja v skupni uporabi - izključna raba - nasilna ravnanja - nasilje v družini - pravočasnost predloga
Sam zunanji odraz nasilja v obliki objektivno zaznavnih telesnih poškodb ali drugih zunanjih znakov pri žrtvi (npr. modrice, vznemirjenost, ipd.) za opredelitev nasilja v družini tako ni odločilen, kar velja tudi za okoliščine, v katerih je mogoče v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZPND izreči ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi (če je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice).
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - neobrazložen odgovor na tožbo - predlaganje dokazov
Ker toženec ni predlagal nobenega dokaza in za takšno postopanje ni najti utemeljenih razlogov, glede na trditveno podlago in priložene dokaze tožeče stranke in ob upoštevanju trditvene podlage toženca, je prvo sodišče utemeljeno štelo, da je toženec vložil odgovor na tožbo, ki ni obrazložen, zato so bili izpolnjeni iz 453.a člena ZPP za izdajo sodbe na podlagi pripoznave.
umik tožbe – plačilo sodne takse – plačilo sodne takse v celoti
Drugi odstavek 105.a člena ZPP določa, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Za drugačno razlago od te, da mora biti sodna taksa v tem roku plačana v celoti, ni stvarno utemeljenega razloga. Če torej sodna taksa ni plačana v celoti, se šteje, da pogoj iz 2. odstavka 105.a člena ZPP ni izpolnjen. Če pa ta pogoj ni izpolnjen, so izpolnjeni pogoji za pravno posledico iz 3. odstavka 105.a člena ZPP.
Tožena stranka je dne 2. 9. 2014 v celoti umaknila pritožbo in zato je pritožbeno sodišče, ki je umik pritožbe vzelo v vednost, v skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP, odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
ZIZ člen 40, 40/4. ZPP člen 132, 132/1. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih člen 27, 27/2.
odsotnost izvršilnih sredstev - vpogled v uradni register TRR - zavrženje predloga za izvršbo - vročitev sodnega pisanja v elektronski predal - elektronska vročilnica
ZIZ (četrti odstavek 40. člena) sodišču nalaga, da pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Takšno z zakonom predpisano ravnanje je razumljivo, saj je cilj izvršilnega postopka poplačilo upnika. Tega cilja pa ni mogoče doseči, če dolžnik nima predmetov izvršbe (stvari premoženjskih oziroma materialnih pravic), na katerih bi se izvršba opravila in bi se upnik poplačal, ter dovolitev izvršbe in vodenje postopka ni smiselno.
ZPP člen 122, 123, 123/3, 124, 124/2, 126, 188, 249. ZNP člen 23.
ureditev meje – umik predloga – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina
Iz zapisnika ni razvidno, da bi predlagatelj imel kakršnikoli ugovor zoper vsebino zapisnika (2. odstavek 124. člena ZPP), zato velja domneva, da je, kar je v njem zapisano, resnično.
Kršitev 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (natančneje kršitev pravice do izjave) je med drugim podana, če sodišče sodbo opre na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in se posledično do njih tudi nobena ni opredelila.
zavrženje vloga - tuj jezik - prevod - nerazumljiva vloga
Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom pozvalo, da vlogo v odrejenem roku vrne prevedeno v slovenski jezik in ga hkrati opozorilo na pravne posledice, če tega ne bo storil. Tožnik ni postopal po odredbi sodišča in vloge ni vrnil prevedene v slovenski jezik, zato je njegova vloga pravilno zavržena kot nerazumljiva (peti odstavek 108. člena ZPP).
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 105, 180, 285, 339, 339/1. ZDSS-1 člen 34, 34/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - preiskovalno načelo
Preiskovalno načelo ni bilo kršeno. To določa, da lahko sodišče izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti, če po izvedbi dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev (1. odst. 34. čl. ZDSS-1). Takšna situacija v konkretnem primeru ni bila podana, saj je sodišče prve stopnje v celoti ugotovilo vsa relevantna dejstva že na podlagi dokazov, ki so jih predlagale stranke.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožničin zahtevek za priznanje vseh pravic iz naslova odpovedane pogodbe o zaposlitvi, iz razloga, ker ni bil zadostno konkretiziran in je bil kot takšen neizvršljiv. Neizvršljivi zahtevki niso utemeljeni. Napačna formulacija tožbenega zahtevka ne sodi med formalne pomanjkljivosti iz 105. čl. ZPP v povezavi s 180. čl. ZPP, ki določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari, temveč predstavlja kvečjemu vsebinsko pomanjkljivost, ki je stvar materialnega prava. Sodišče prve stopnje bi sicer lahko v okviru določbe 285. čl. ZPP, ki ureja materialno procesno vodstvo, tožnico opozorilo, naj določneje oblikuje tožbeni zahtevek, vendar pa tožnica s tem v zvezi konkretno ne uveljavlja kršitve pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi z 285. čl. ZPP.
Ločitvena pravica predpostavlja, da obstaja zastavna pravica domnevnega ločitvenega upnika v razmerju do stečajnega dolžnika. Zastavna pravica pa ne more obstajati v razmerju do stečajnega lastnika, če stečajni dolžnik sam ni lastnik zastavljene nepremičnine.
Obveznostnopravno razmerje obstaja med toženo stranko (kot upnikom) in pa dolžnikom (v stečaju), zastavna pravica je zgolj stranska pravica k upnikovi terjatvi). Izbris hipoteke in pa izbris zaznambe neposredne izvršljivosti bi lahko zahteval kvečjemu lastnik, če ne obstaja več dolžnikova obveznost.
ZPIZ-1 člen 176, 176/1, 276, 276/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožnik je v tem postopku zatrjeval, da mu je nastala škoda v višini zakonskih zamudnih obresti, ker toženec ni pravočasno odločil o nadomestilu zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Toženec je tožniku res šele z odločbo z leta 2010 priznal nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od leta 2003 dalje. Vendar je toženec pri postopanju ravnal skladno z običajnimi pravili službe in ni prekršil tiste potrebne skrbnosti, ki se pričakuje pri delu strokovnjaka v danih okoliščinah v škodo tožnika in tožniku po uradni dolžnosti priznal nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu vse od leta 2003 dalje. Ker protipravno ravnanje toženca ni ugotovljeno, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine po prvem odstavku 276. člena ZPIZ-1 (odškodninska odgovornost zavoda) neutemeljen.
V delovnih in socialnih sporih ni dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti (33. člen ZDSS-1).
Sodišče prve stopnje je vlogo tožeče stranke kot izredno pravno sredstvo pravilno obravnavalo, kakor da bi bila vložena revizija. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kakor to določa 86. člen ZPP. Pooblaščenec tožnice nima opravljenega pravniškega državnega izpita, zato je sodišče prve stopnje pravilno, v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP, izredno pravno sredstvo kot nedovoljeno zavrglo.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je že z začetkom študijskega leta (na dan 1. 10. 2012) bival na začasnem naslovu, zato je že na ta dan izpolnjeval pogoje za dodelitev dodatka za bivanje v kraju študija. Res je šele 14. 1. 2013 prijavil začasno prebivališče, vendar ZŠtip, Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij ter Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za bivanje prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno imeti začasno prebivališče urejeno. Navedeno ni izhajalo niti iz Javnega poziva za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013. Zato za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013 tožena stranka ni imela pravne podlage zahtevati od štipendistov potrdila o začasnem prebivališču, in sicer na prvi dan začetka šolskega oz. študijskega leta 2012/2013 oz. najkasneje tri dni po začetku šolskega oz. študijskega leta, zaradi česar tožniku, ki potrdila ni predložil, neutemeljeno ni priznala dodatka za bivanje.
Tožeča stranka je v pripravljalnih vlogah pojasnila, kako je izračunala višino obveznosti tožene stranke, v spis je priložila pogodbe o finančnem leasingu in izpiske iz poslovnih knjig ter glede višine predlagala še imenovanje izvedenca. S tem je svojemu bremenu predlaganja dokazov glede na bolj ali manj pavšalne ugovore o višini obveznosti po pogodbi o leasingu št. 2 zadostila, saj ji ni mogoče očitati, da bi morala „na zalogo“ predlagati vse listine, ki bi jih morda izvedenka še potrebovala. Ker je tožeča stranka dodatne listine priložila v zvezi z zahtevo izvedenca, določba 286. člena ZPP ni bila kršena.
preostala delovna zmožnost - invalidnost - invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine
Pri tožniku je delovna zmožnost zmanjšana za več kot 50 %, zato je sodišče prve stopnje tožnika pravilno skladno z določbo 2. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti.
Tožnik je zmožen za drugo delo s skrajšanim delovnim časom in ga za drugo delo ni potrebno usposobiti. Le pod pogojem, da tožnik za drugo delo ne bi bil zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije, bi v tožnikovem primeru, ker je ob nastanku invalidnosti star nad 50 let in mu zato glede na določbo 81. člena ZPIZ-1 rehabilitacija ni zagotovljena, prišla v poštev invalidska pokojnina.