spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - neobrazložen odgovor na tožbo - predlaganje dokazov
Ker toženec ni predlagal nobenega dokaza in za takšno postopanje ni najti utemeljenih razlogov, glede na trditveno podlago in priložene dokaze tožeče stranke in ob upoštevanju trditvene podlage toženca, je prvo sodišče utemeljeno štelo, da je toženec vložil odgovor na tožbo, ki ni obrazložen, zato so bili izpolnjeni iz 453.a člena ZPP za izdajo sodbe na podlagi pripoznave.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081362
OZ člen 190, 190/3, 193. ZPP člen 7, 180.
neupravičena pridobitev – obseg vrnitve – odstop od pogodbe – razvezni pogoj – pogodbeno priznan popust – razpravno načelo – presojanje zahtevka v okviru trditvene podlage
Zaradi toženkinega odstopa od pogodbe je podlaga za toženkino upravičenje do (prvotno priznanega ) 30 % -nega popusta odpadla. To pa pomeni, da se je izpolnil razvezni pogoj za priznanje popusta, vsled česar bi bila tožena stranka dolžna vrniti ves priznani popust, če s splošnimi pogoji poslovanja tožeče stranke, kot sama zatrjuje, ni bila seznanjena in zanjo ne veljajo.
Sodišče preizkuša pravno podlago le v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev. Tožeča stranka je tožbeno zatrjevala neupravičeno pridobitev. Le v tem obsegu je zato sodišče – tudi v skladu z razpravnim načelom izvajalo dokaze in sprejelo dejansko in pravno presojo.
Kršitev 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (natančneje kršitev pravice do izjave) je med drugim podana, če sodišče sodbo opre na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in se posledično do njih tudi nobena ni opredelila.
ZIZ člen 40, 40/4. ZPP člen 132, 132/1. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih člen 27, 27/2.
odsotnost izvršilnih sredstev - vpogled v uradni register TRR - zavrženje predloga za izvršbo - vročitev sodnega pisanja v elektronski predal - elektronska vročilnica
ZIZ (četrti odstavek 40. člena) sodišču nalaga, da pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Takšno z zakonom predpisano ravnanje je razumljivo, saj je cilj izvršilnega postopka poplačilo upnika. Tega cilja pa ni mogoče doseči, če dolžnik nima predmetov izvršbe (stvari premoženjskih oziroma materialnih pravic), na katerih bi se izvršba opravila in bi se upnik poplačal, ter dovolitev izvršbe in vodenje postopka ni smiselno.
Tožena stranka je dne 2. 9. 2014 v celoti umaknila pritožbo in zato je pritožbeno sodišče, ki je umik pritožbe vzelo v vednost, v skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP, odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
ZPP člen 122, 123, 123/3, 124, 124/2, 126, 188, 249. ZNP člen 23.
ureditev meje – umik predloga – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina
Iz zapisnika ni razvidno, da bi predlagatelj imel kakršnikoli ugovor zoper vsebino zapisnika (2. odstavek 124. člena ZPP), zato velja domneva, da je, kar je v njem zapisano, resnično.
Tožnik je bil z izplačilom zneskov dodatka k tuji pokojnini, do katere ni imel pravice, obogaten, toženec pa prikrajšan. Obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane tudi, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Zato je tožnik dolžan vrniti neopravičeno prejete zneske dodatka k pokojnini, ne glede na to, da je dodatek k pokojnini prejemal v dobri veri. Zavarovanec pridobi pravico do dodatka k pokojnini v določeni višini in pravico do njenega izplačevanja ob izpolnjenih zakonsko določenih pogojih. Ti pogoji morajo biti izpolnjeni ves čas oz. ob vsakokratnem mesečnem izplačilu. Če zavarovanec pogojev za izplačevanje dodatka v določeni višini ne izpolnjuje ali se le-ti spremenijo, zakon izplačevanja določene dajatve ne dopušča več, oz. zavarovanec do dajatve v polni višini oz. v prvotno priznanem znesku ni upravičen. Tudi 4. člen ZZSV določa, da je upravičenec v 8 dneh po prejemu dolžan zavodu povrniti znesek pokojnine, ki mu jo za navedeni mesec naknadno nakaže nosilec zavarovanja iz druge republike nekdanje SFRJ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev
V obravnavanem primeru je dokazan utemeljen poslovni – organizacijski oziroma ekonomski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Reorganizacija tožene stranke je bila posledica rezultatov poslovanja tožene stranke, v okviru reorganizacije pa je bila izvedena odprodaja proizvodnje plastičnih tub, zaradi česar se je zmanjšala potreba po delu večjega števila delavcev, med katerimi je bil tudi tožnik, ki je opravljal delo skrbnika linije pri proizvodnji plastičnih tub, to je na programu, ki ga je tožena stranka ukinila oziroma linijo proizvodnje plastičnih tub odprodala.
Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je ugotovila, da so postali presežni vsi skrbniki linij, ki so delali na ukinjenem programu, torej tudi tožnik, saj uporaba kriterijev za izbiro presežnega delavca na delovnem mestu skrbnik linij med skrbniki linij na ukinjenem programu in še delujočih programih, ki opravljajo različno delo in med seboj niso zamenljivi, ne pride v poštev. Zlasti ne zato, ker delo skrbnikov linij na preostalih še delujočih proizvodnih linijah ni postalo nepotrebno. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da je stališče sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku nezakonita zato, ker ni bila opravljena izbira med skrbniki različnih linij po kriterijih iz programa, napačna.
ZDR-1 člen 49, 49/3, 73. ZGD-1 člen 255, 263, 270, 270/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - znižanje plače - sprememba pogodbe o zaposlitvi - enostransko znižanje plače - prokurist - poslovodna oseba - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Pogodbeni stranki bi se v pogodbi o zaposlitvi načeloma lahko dogovorili, da se v primeru poslabšanja poslovanja družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje, prokuristu s strani delodajalca lahko enostransko zniža plača (73. člen ZDR-1). Takšna možnost v tožničini pogodbi o zaposlitvi ni bila dogovorjena, zato tožena stranka za enostransko znižanje plače tožnici (prokuristki) ni imela pravne podlage.
Sodbe sodišča prve stopnje se v delu, ki se nanaša na višino prisojenega zneska prikrajšanja pri plači, ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je že z začetkom študijskega leta (na dan 1. 10. 2012) bival na začasnem naslovu, zato je že na ta dan izpolnjeval pogoje za dodelitev dodatka za bivanje v kraju študija. Res je šele 14. 1. 2013 prijavil začasno prebivališče, vendar ZŠtip, Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij ter Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za bivanje prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno imeti začasno prebivališče urejeno. Navedeno ni izhajalo niti iz Javnega poziva za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013. Zato za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013 tožena stranka ni imela pravne podlage zahtevati od štipendistov potrdila o začasnem prebivališču, in sicer na prvi dan začetka šolskega oz. študijskega leta 2012/2013 oz. najkasneje tri dni po začetku šolskega oz. študijskega leta, zaradi česar tožniku, ki potrdila ni predložil, neutemeljeno ni priznala dodatka za bivanje.
ZPP člen 142, 142/4, 155. ZOdvT tarif. št. 3100, 3410.
vročitev s fikcijo - prepozen ugovor - izpraznitveni nalog - potrebni stroški postopka - nagrada za postopek po tarif. št. 3410
Po določbi 4. odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se pošiljka šteje za vročeno, ko izteče 15 dnevni rok za dvig pošiljke na pošti in ne šele, ko pošta dejansko pusti pisanje v predalčniku.
V predmetni zadevi je z iztekom roka za ugovor izpraznitveni nalog postal pravnomočen in ni bilo pogojev za nadaljevanje postopka v pravdi. Ker se po 155. členu ZPP povrnejo le za postopek potrebni stroški, tožeča stranka ni upravičena do nagrade po tar. št. 3100, temveč le do nagrade za postopek po tar. št. 3410, ki pa ji je bila že pravnomočno priznana in o njej ni mogoče še enkrat odločati.
ZASP člen 130, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 158, 168. ZPP člen 180. OZ člen 130, 131, 131/1, 132, 190, 190/1.
kršitev avtorske sorodne pravice – odškodninski zahtevek – zahtevek na plačilo civilne kazni
Trditve tožeče stranke so vsekakor bile takšne, da je bila na njihovem temelju mogoča odločitev o zahtevku tožeče stranke kot o deliktnem zahtevku. Tožeča stranka je namreč že v tožbi določno trdila, da tožena stranka kršila pravice glasbenih izvajalcev, in da ni izvrševala svojih zakonskih dolžnosti po ZASP. Druge trditve tožeče stranke pa so šle tudi v smer neupravičene obogatitve.
ZDR-1 člen 33, 39, 109, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2. Zakon o detektivski dejavnosti člen 26.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved konkurence - konkurenčna prepoved - zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti - detektivovo delovno področje - konkurenčna klavzula - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka je tožniku (avtomehaniku) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala mu je, da je brez pisnega soglasja za svoj ali tuj račun opravljal dela, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Tožnik je opravil manjša avtomehanična popravila za določene ljudi. Za svoje delo ni prejel plačila, zato ne gre za pridobitno dejavnost v smislu del in poslov, kot določa ZDR-1 v 39. členu. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZIZ člen 166, 166/2. ZPUZSO člen 7, 8, 8-21. ZS člen 114, 114/2, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1.
krajevna pristojnost - navezne okoliščine
V izvršilnem postopku so za opredelitev krajevne pristojnosti pri odločanju o izvršilnem predlogu odločilne navezne okoliščine, ki so razvidne iz predloga za izvršbo. S tem v zvezi je pomembno, da je upnik predlagal izvršbo na dolžničine nepremičnine, ki ležijo na območjih različnih sodišč.
postopek v gospodarskih sporih – redni postopek – spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave – izvedba naroka za glavno obravnavo
Ker je sodišče prve stopnje kljub izpolnjenemu pogoju za uporabo pravil, ki se uporabljajo v postopkih v sporih majhne vrednosti, vodilo postopek po pravilih rednega postopka (toženo stranko je pozvalo naj odgovori na tožbo z opozorili, kot veljajo za redni postopek, v sodbo s polno obrazložitvijo je vstavilo pouk, ki velja za redni postopek, …), bi moralo opraviti narok za glavno obravnavo.
ZPP člen 182, 182/3, 274, 339, 339/1. ZZ člen 36, 36/1.
zavrženje tožbe - obnova - sklep o obnovi postopka - zadržanje učinkov - stvarna pristojnost - postopek izbire kandidata - javni zavod - individualni delovni spor - direktor - organi zavoda - postopek izbire- neizbran kandidat - bistvena kršitev določb postopka
Delovno sodišče je glede na določbo 36. člena ZZ pristojno v delovnem sporu odločati le o zakonitosti sklepa o izbiri (ali neizbiri) kandidata za direktorja zavoda. V tem okviru sodišče presoja tudi zakonitost postopka razpisa in izbire. S tožbo pa ni mogoče (uspešno) zahtevati razveljavitve posameznih domnevno nezakonitih dejanj oz. sklepov, sprejetih v okviru postopka izbire in imenovanja generalnega direktorja, ki sta zadnji dejanji v okviru razpisnega postopka. Niti v 36. členu niti v drugih določbah ZZ ni podlage za to, da bi delovno sodišče odpravilo (razveljavilo) sklepe zavoda o obnovi postopka imenovanja direktorja. Zato glede zahtevka za razveljavitev sklepov tožene stranke o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda in o odpravi sklepa o imenovanju tožnice za generalno direktorico zavoda, ni podana predpostavka za samostojno sodno varstvo glede na določbe 274. člena ZPP in niti glede na določbe 36. člena ZZ.
Zavrženje dela tožbe z zahtevki, ki se nanašajo na sklenitev in obstoj delovnega razmerja, zaradi preuranjenosti (zapadlosti) zahtevka tožnici onemogoča sodno varstvo zatrjevane pravice v korektnem postopku. Pod zunanjim videzom zavrženja tega dela tožbe (ki dejansko pomeni odklonitev pravice do vsebinskega, meritornega sodnega varstva) je namreč sodišče prve stopnje odločilo o utemeljenosti zahtevka. O neutemeljenosti tožbenega zahtevka pa ni mogoče odločati že v fazi predhodnega preizkusa tožbe in to v obliki sklepa. Zato je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa o zavrženju dela tožbe glede zahtevkov v zvezi z sklenitvijo in obstojem delovnega razmerja, kršilo določbo 274. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.