DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0012857
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/2. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Obstoji verjetnost, da se tožnica zaradi psihične bolezni oz. zdravstvenih težav ni bila sposobna zavedati pomena svojih ravnanj oz. kršitev delovnih obveznosti. Zato je tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka dolžna tožnici do pravnomočne odločitve v tem sporu plačevati nadomestilo plače v višini razlike med neto zneskom minimalne plače in denarno socialno pomočjo, ki jo tožnica prejema ter zadržati v veljavi najemno pogodbo za službeno stanovanje, utemeljen.
ZSDP člen 80, 91, 91/3. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo člen 6, 6/1, 6/2.
dodatek za nego otroka - bolezenska stanja - dolgotrajno hudo bolan otrok - seznam hudih bolezni
V Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, za katera se šteje, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo, temveč je pri ugotovitvi o tem, ali določen otrok potrebuje posebno nego in varstvo in so zaradi takšne nege in varstva povečani življenjski stroški družine, potrebno upoštevati vsak konkreten primer posebej, torej tudi primer, ki ni posebej naveden v Seznamu hudih bolezni.
Ključno za presojo v predmetnem sporu, v katerem se presoja, ali je tožnik upravičen do dodatka za nego otroka, je vprašanje, ali je otrok dolgotrajno hudo bolan v skladu s 6. členom Pravilnika, torej otrok, pri katerem je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oz. ali gre za otroka s takšno boleznijo, ki zahteva zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot šest mesecev. To pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno.
ZPP člen 182, 182/3, 274, 339, 339/1. ZZ člen 36, 36/1.
zavrženje tožbe - obnova - sklep o obnovi postopka - zadržanje učinkov - stvarna pristojnost - postopek izbire kandidata - javni zavod - individualni delovni spor - direktor - organi zavoda - postopek izbire- neizbran kandidat - bistvena kršitev določb postopka
Delovno sodišče je glede na določbo 36. člena ZZ pristojno v delovnem sporu odločati le o zakonitosti sklepa o izbiri (ali neizbiri) kandidata za direktorja zavoda. V tem okviru sodišče presoja tudi zakonitost postopka razpisa in izbire. S tožbo pa ni mogoče (uspešno) zahtevati razveljavitve posameznih domnevno nezakonitih dejanj oz. sklepov, sprejetih v okviru postopka izbire in imenovanja generalnega direktorja, ki sta zadnji dejanji v okviru razpisnega postopka. Niti v 36. členu niti v drugih določbah ZZ ni podlage za to, da bi delovno sodišče odpravilo (razveljavilo) sklepe zavoda o obnovi postopka imenovanja direktorja. Zato glede zahtevka za razveljavitev sklepov tožene stranke o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda in o odpravi sklepa o imenovanju tožnice za generalno direktorico zavoda, ni podana predpostavka za samostojno sodno varstvo glede na določbe 274. člena ZPP in niti glede na določbe 36. člena ZZ.
Zavrženje dela tožbe z zahtevki, ki se nanašajo na sklenitev in obstoj delovnega razmerja, zaradi preuranjenosti (zapadlosti) zahtevka tožnici onemogoča sodno varstvo zatrjevane pravice v korektnem postopku. Pod zunanjim videzom zavrženja tega dela tožbe (ki dejansko pomeni odklonitev pravice do vsebinskega, meritornega sodnega varstva) je namreč sodišče prve stopnje odločilo o utemeljenosti zahtevka. O neutemeljenosti tožbenega zahtevka pa ni mogoče odločati že v fazi predhodnega preizkusa tožbe in to v obliki sklepa. Zato je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa o zavrženju dela tožbe glede zahtevkov v zvezi z sklenitvijo in obstojem delovnega razmerja, kršilo določbo 274. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
Tožena stranka bi morala, v kolikor bi hotela uspeti z zatrjevanjem, da je bila investicijska vrednost projekta določena kot fiksna, to tudi dokazati z izrecnim zapisom v pogodbi z jasno postavljenimi parametri, ki bi jo opredeljevali. Ker to iz pogodbe ne izhaja, pa povečanje okvirne investicijske vrednosti ne predstavlja kršitve tožeče stranke, saj le-ta zanjo ni bila zavezujoča.
Sklicevanje na stroškovnik zadostuje zahtevi po ustrezni obrazloženosti stroškovne odločitve, saj je v njem mogoče natančno razbrati, katere stroške je sodišče štelo za priznane, pritožnica pa obenem ni izkazala, da bi preveritev te odločitve z vpogledom v spis zahtevala od nje nesorazmerno breme.
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je zato potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh (154/1 čl. ZPP).
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 105, 180, 285, 339, 339/1. ZDSS-1 člen 34, 34/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - preiskovalno načelo
Preiskovalno načelo ni bilo kršeno. To določa, da lahko sodišče izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti, če po izvedbi dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev (1. odst. 34. čl. ZDSS-1). Takšna situacija v konkretnem primeru ni bila podana, saj je sodišče prve stopnje v celoti ugotovilo vsa relevantna dejstva že na podlagi dokazov, ki so jih predlagale stranke.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožničin zahtevek za priznanje vseh pravic iz naslova odpovedane pogodbe o zaposlitvi, iz razloga, ker ni bil zadostno konkretiziran in je bil kot takšen neizvršljiv. Neizvršljivi zahtevki niso utemeljeni. Napačna formulacija tožbenega zahtevka ne sodi med formalne pomanjkljivosti iz 105. čl. ZPP v povezavi s 180. čl. ZPP, ki določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari, temveč predstavlja kvečjemu vsebinsko pomanjkljivost, ki je stvar materialnega prava. Sodišče prve stopnje bi sicer lahko v okviru določbe 285. čl. ZPP, ki ureja materialno procesno vodstvo, tožnico opozorilo, naj določneje oblikuje tožbeni zahtevek, vendar pa tožnica s tem v zvezi konkretno ne uveljavlja kršitve pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi z 285. čl. ZPP.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožena stranka je tožniku (pogrebnemu delavcu) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih in drugih obveznosti, ki imajo znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1 (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1). Očitala mu je, da je vzel prstan z roke pokojnice. Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi prav tožnik vzel prstan z roke pokojnice, ki je ležala v hladilnici. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je zato potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh (154/1 čl. ZPP).
V delovnih in socialnih sporih ni dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti (33. člen ZDSS-1).
Sodišče prve stopnje je vlogo tožeče stranke kot izredno pravno sredstvo pravilno obravnavalo, kakor da bi bila vložena revizija. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kakor to določa 86. člen ZPP. Pooblaščenec tožnice nima opravljenega pravniškega državnega izpita, zato je sodišče prve stopnje pravilno, v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP, izredno pravno sredstvo kot nedovoljeno zavrglo.
ZPP člen 142, 142/4, 155. ZOdvT tarif. št. 3100, 3410.
vročitev s fikcijo - prepozen ugovor - izpraznitveni nalog - potrebni stroški postopka - nagrada za postopek po tarif. št. 3410
Po določbi 4. odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se pošiljka šteje za vročeno, ko izteče 15 dnevni rok za dvig pošiljke na pošti in ne šele, ko pošta dejansko pusti pisanje v predalčniku.
V predmetni zadevi je z iztekom roka za ugovor izpraznitveni nalog postal pravnomočen in ni bilo pogojev za nadaljevanje postopka v pravdi. Ker se po 155. členu ZPP povrnejo le za postopek potrebni stroški, tožeča stranka ni upravičena do nagrade po tar. št. 3100, temveč le do nagrade za postopek po tar. št. 3410, ki pa ji je bila že pravnomočno priznana in o njej ni mogoče še enkrat odločati.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predhodna odredba
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo, da sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je bil vložen ugovor dolžnika, ni odločba domačega sodišča iz prvega odstavka 257. člena ZIZ, na podlagi katere bi bilo mogoče izdati predhodno odredbo.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je že z začetkom študijskega leta (na dan 1. 10. 2012) bival na začasnem naslovu, zato je že na ta dan izpolnjeval pogoje za dodelitev dodatka za bivanje v kraju študija. Res je šele 14. 1. 2013 prijavil začasno prebivališče, vendar ZŠtip, Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij ter Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za bivanje prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno imeti začasno prebivališče urejeno. Navedeno ni izhajalo niti iz Javnega poziva za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013. Zato za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013 tožena stranka ni imela pravne podlage zahtevati od štipendistov potrdila o začasnem prebivališču, in sicer na prvi dan začetka šolskega oz. študijskega leta 2012/2013 oz. najkasneje tri dni po začetku šolskega oz. študijskega leta, zaradi česar tožniku, ki potrdila ni predložil, neutemeljeno ni priznala dodatka za bivanje.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je v stanovanju svojih staršev v kraju študija bivala že od 1. 10. 2012. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
preostala delovna zmožnost - invalidnost - invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine
Pri tožniku je delovna zmožnost zmanjšana za več kot 50 %, zato je sodišče prve stopnje tožnika pravilno skladno z določbo 2. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti.
Tožnik je zmožen za drugo delo s skrajšanim delovnim časom in ga za drugo delo ni potrebno usposobiti. Le pod pogojem, da tožnik za drugo delo ne bi bil zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije, bi v tožnikovem primeru, ker je ob nastanku invalidnosti star nad 50 let in mu zato glede na določbo 81. člena ZPIZ-1 rehabilitacija ni zagotovljena, prišla v poštev invalidska pokojnina.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VDS0012793
ZIZ člen 42, 42/2.
pravnomočnost – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvostopenjsko sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je ugodilo predlogu tožnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o stroških, tožene stranke ni seznanilo s predlogom tožnika in ji ni dalo možnosti, da se izjavi o navedbah v predlogu. Zato je storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 166, 166/2. ZPUZSO člen 7, 8, 8-21. ZS člen 114, 114/2, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1.
krajevna pristojnost - navezne okoliščine
V izvršilnem postopku so za opredelitev krajevne pristojnosti pri odločanju o izvršilnem predlogu odločilne navezne okoliščine, ki so razvidne iz predloga za izvršbo. S tem v zvezi je pomembno, da je upnik predlagal izvršbo na dolžničine nepremičnine, ki ležijo na območjih različnih sodišč.
postopek v gospodarskih sporih – redni postopek – spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave – izvedba naroka za glavno obravnavo
Ker je sodišče prve stopnje kljub izpolnjenemu pogoju za uporabo pravil, ki se uporabljajo v postopkih v sporih majhne vrednosti, vodilo postopek po pravilih rednega postopka (toženo stranko je pozvalo naj odgovori na tožbo z opozorili, kot veljajo za redni postopek, v sodbo s polno obrazložitvijo je vstavilo pouk, ki velja za redni postopek, …), bi moralo opraviti narok za glavno obravnavo.
ZPP člen 105, 108, 108/5, 117. ZDSS-1 člen 72, 72/2.
zavrženje tožbe - molk organa
Glede na 72. člen ZDSS-1 je izpodbojno tožbo v socialnem sporu mogoče vložiti v 30 dneh od vročitve dokončnega posamičnega upravnega akta. Glede na 2. odstavek istega člena ZDSS-1 sme stranka sicer tožbo vložiti tudi v primeru t.i. molka organa, če pristojni drugostopenjski organ upravnega akta o pritožbi ni izdal v zakonitem roku, vendar le pod pogojem, če ga niti na novo zahtevo stranke ne izda v nadaljnjih 7 dneh. Poziv stranke, da pristojni organ odloči o rednem pravnem sredstvu v predsodnem upravnem postopku, je procesna predpostavka za vsebinsko sojenje v socialnem sporu. Ker tožnik navedenega dokazila, kljub pozivu, ni predložil, je tožba v obravnavani zadevi zakonito zavržena.