Tožnik je poslal tožbo (s katero izpodbija dokončno odločbo toženca) pred iztekom 30-dnevnega roka od vročitve dokončnega upravnega akta (prvi odstavek 72. člena ZDSS-1), vendar nepristojnemu organu (tožencu) in to kljub pravilnemu pravnemu pouku. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je tožba, ki je na sodišče prispela po izteku roka, prepozna. Tožbo, vloženo po preteku 30-dnevnega roka, je treba na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP zavreči.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožena stranka je tožniku (pogrebnemu delavcu) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih in drugih obveznosti, ki imajo znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1 (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1). Očitala mu je, da je vzel prstan z roke pokojnice. Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi prav tožnik vzel prstan z roke pokojnice, ki je ležala v hladilnici. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je zato potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh (154/1 čl. ZPP).
ZSDP člen 80, 91, 91/3. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo člen 6, 6/1, 6/2.
dodatek za nego otroka - bolezenska stanja - dolgotrajno hudo bolan otrok - seznam hudih bolezni
V Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, za katera se šteje, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo, temveč je pri ugotovitvi o tem, ali določen otrok potrebuje posebno nego in varstvo in so zaradi takšne nege in varstva povečani življenjski stroški družine, potrebno upoštevati vsak konkreten primer posebej, torej tudi primer, ki ni posebej naveden v Seznamu hudih bolezni.
Ključno za presojo v predmetnem sporu, v katerem se presoja, ali je tožnik upravičen do dodatka za nego otroka, je vprašanje, ali je otrok dolgotrajno hudo bolan v skladu s 6. členom Pravilnika, torej otrok, pri katerem je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oz. ali gre za otroka s takšno boleznijo, ki zahteva zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot šest mesecev. To pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno.
ZPP člen 182, 182/3, 274, 339, 339/1. ZZ člen 36, 36/1.
zavrženje tožbe - obnova - sklep o obnovi postopka - zadržanje učinkov - stvarna pristojnost - postopek izbire kandidata - javni zavod - individualni delovni spor - direktor - organi zavoda - postopek izbire- neizbran kandidat - bistvena kršitev določb postopka
Delovno sodišče je glede na določbo 36. člena ZZ pristojno v delovnem sporu odločati le o zakonitosti sklepa o izbiri (ali neizbiri) kandidata za direktorja zavoda. V tem okviru sodišče presoja tudi zakonitost postopka razpisa in izbire. S tožbo pa ni mogoče (uspešno) zahtevati razveljavitve posameznih domnevno nezakonitih dejanj oz. sklepov, sprejetih v okviru postopka izbire in imenovanja generalnega direktorja, ki sta zadnji dejanji v okviru razpisnega postopka. Niti v 36. členu niti v drugih določbah ZZ ni podlage za to, da bi delovno sodišče odpravilo (razveljavilo) sklepe zavoda o obnovi postopka imenovanja direktorja. Zato glede zahtevka za razveljavitev sklepov tožene stranke o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda in o odpravi sklepa o imenovanju tožnice za generalno direktorico zavoda, ni podana predpostavka za samostojno sodno varstvo glede na določbe 274. člena ZPP in niti glede na določbe 36. člena ZZ.
Zavrženje dela tožbe z zahtevki, ki se nanašajo na sklenitev in obstoj delovnega razmerja, zaradi preuranjenosti (zapadlosti) zahtevka tožnici onemogoča sodno varstvo zatrjevane pravice v korektnem postopku. Pod zunanjim videzom zavrženja tega dela tožbe (ki dejansko pomeni odklonitev pravice do vsebinskega, meritornega sodnega varstva) je namreč sodišče prve stopnje odločilo o utemeljenosti zahtevka. O neutemeljenosti tožbenega zahtevka pa ni mogoče odločati že v fazi predhodnega preizkusa tožbe in to v obliki sklepa. Zato je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa o zavrženju dela tožbe glede zahtevkov v zvezi z sklenitvijo in obstojem delovnega razmerja, kršilo določbo 274. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 33, 39, 109, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2. Zakon o detektivski dejavnosti člen 26.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved konkurence - konkurenčna prepoved - zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti - detektivovo delovno področje - konkurenčna klavzula - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka je tožniku (avtomehaniku) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala mu je, da je brez pisnega soglasja za svoj ali tuj račun opravljal dela, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Tožnik je opravil manjša avtomehanična popravila za določene ljudi. Za svoje delo ni prejel plačila, zato ne gre za pridobitno dejavnost v smislu del in poslov, kot določa ZDR-1 v 39. členu. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
V delovnih in socialnih sporih ni dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti (33. člen ZDSS-1).
Sodišče prve stopnje je vlogo tožeče stranke kot izredno pravno sredstvo pravilno obravnavalo, kakor da bi bila vložena revizija. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kakor to določa 86. člen ZPP. Pooblaščenec tožnice nima opravljenega pravniškega državnega izpita, zato je sodišče prve stopnje pravilno, v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP, izredno pravno sredstvo kot nedovoljeno zavrglo.
ZPP člen 142, 142/4, 155. ZOdvT tarif. št. 3100, 3410.
vročitev s fikcijo - prepozen ugovor - izpraznitveni nalog - potrebni stroški postopka - nagrada za postopek po tarif. št. 3410
Po določbi 4. odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se pošiljka šteje za vročeno, ko izteče 15 dnevni rok za dvig pošiljke na pošti in ne šele, ko pošta dejansko pusti pisanje v predalčniku.
V predmetni zadevi je z iztekom roka za ugovor izpraznitveni nalog postal pravnomočen in ni bilo pogojev za nadaljevanje postopka v pravdi. Ker se po 155. členu ZPP povrnejo le za postopek potrebni stroški, tožeča stranka ni upravičena do nagrade po tar. št. 3100, temveč le do nagrade za postopek po tar. št. 3410, ki pa ji je bila že pravnomočno priznana in o njej ni mogoče še enkrat odločati.
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/10.
pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - sorazmerni del pokojnine - seštevanje zavarovalnih dob - bivši vojaški zavarovanec
Tožniku srbski nosilec zavarovanja na podlagi dobe, ki jo je tožnik dopolnil v JLA, izplačuje pokojnino na podlagi pravice do starostne pokojnine, ki je bila tožniku pri tujem nosilcu zavarovanja priznana z odločbo z leta 1994. Zato tožnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v Sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju, za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 189/4, 196, 339, 339/2, 339/2-12. ZFPPIPP člen 308, 308/4.
tožba za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice – začetek pravde – litispendenca – položaj strank – subjektivne meje pravnomočnosti – dispozitivno enotno sosporništvo – enotna pravdna stranka – učinek pravdnih dejanj – res iudicata
Če vsaka tožeča stranka vloži isto tožbo zoper isto toženo stranko, pri čemer so vse tožeče stranke v takšnem materialnopravnem odnosu, da gre za enotno sosporništvo, gre v obravnavanih zadevah za litispendenco med temi zadevami. Zaradi razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti na potencialne enotne sospornike mora sodišče, če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, tožbo po uradni dolžnosti zavreči.
Iz smiselne razlage določbe 4. odstavka 308. člena ZFPPIPP izhaja, da je dovolj, da tožbo vloži samo eden od tistih, ki so ločitveno pravico prerekali, in ne vsi.
Tožnica je tožbo umaknila, tožena stranka pa je izjavila, da se z umikom strinja. Z izpodbijanim sklepom je zato v skladu s 3. odstavkom 188. člena ZPP postopek zakonito ustavljen.
ZDR-1 člen 49, 49/3, 73. ZGD-1 člen 255, 263, 270, 270/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - znižanje plače - sprememba pogodbe o zaposlitvi - enostransko znižanje plače - prokurist - poslovodna oseba - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Pogodbeni stranki bi se v pogodbi o zaposlitvi načeloma lahko dogovorili, da se v primeru poslabšanja poslovanja družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje, prokuristu s strani delodajalca lahko enostransko zniža plača (73. člen ZDR-1). Takšna možnost v tožničini pogodbi o zaposlitvi ni bila dogovorjena, zato tožena stranka za enostransko znižanje plače tožnici (prokuristki) ni imela pravne podlage.
Sodbe sodišča prve stopnje se v delu, ki se nanaša na višino prisojenega zneska prikrajšanja pri plači, ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je v stanovanju svojih staršev v kraju študija bivala že od 1. 10. 2012. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Tožnik je bil z izplačilom zneskov dodatka k tuji pokojnini, do katere ni imel pravice, obogaten, toženec pa prikrajšan. Obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane tudi, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Zato je tožnik dolžan vrniti neopravičeno prejete zneske dodatka k pokojnini, ne glede na to, da je dodatek k pokojnini prejemal v dobri veri. Zavarovanec pridobi pravico do dodatka k pokojnini v določeni višini in pravico do njenega izplačevanja ob izpolnjenih zakonsko določenih pogojih. Ti pogoji morajo biti izpolnjeni ves čas oz. ob vsakokratnem mesečnem izplačilu. Če zavarovanec pogojev za izplačevanje dodatka v določeni višini ne izpolnjuje ali se le-ti spremenijo, zakon izplačevanja določene dajatve ne dopušča več, oz. zavarovanec do dajatve v polni višini oz. v prvotno priznanem znesku ni upravičen. Tudi 4. člen ZZSV določa, da je upravičenec v 8 dneh po prejemu dolžan zavodu povrniti znesek pokojnine, ki mu jo za navedeni mesec naknadno nakaže nosilec zavarovanja iz druge republike nekdanje SFRJ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev
V obravnavanem primeru je dokazan utemeljen poslovni – organizacijski oziroma ekonomski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Reorganizacija tožene stranke je bila posledica rezultatov poslovanja tožene stranke, v okviru reorganizacije pa je bila izvedena odprodaja proizvodnje plastičnih tub, zaradi česar se je zmanjšala potreba po delu večjega števila delavcev, med katerimi je bil tudi tožnik, ki je opravljal delo skrbnika linije pri proizvodnji plastičnih tub, to je na programu, ki ga je tožena stranka ukinila oziroma linijo proizvodnje plastičnih tub odprodala.
Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je ugotovila, da so postali presežni vsi skrbniki linij, ki so delali na ukinjenem programu, torej tudi tožnik, saj uporaba kriterijev za izbiro presežnega delavca na delovnem mestu skrbnik linij med skrbniki linij na ukinjenem programu in še delujočih programih, ki opravljajo različno delo in med seboj niso zamenljivi, ne pride v poštev. Zlasti ne zato, ker delo skrbnikov linij na preostalih še delujočih proizvodnih linijah ni postalo nepotrebno. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da je stališče sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku nezakonita zato, ker ni bila opravljena izbira med skrbniki različnih linij po kriterijih iz programa, napačna.
Sodišče prve stopnje je v izreku odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati regres za letni dopust v bruto in v neto znesku. Dajatve se izplačajo na dan, ko bo tožena stranka izvršila plačilo. Zato mora sodišče odločiti glede izplačila regresa le v bruto znesku z obračunom ustreznih dajatev in izplačilom neto zneska, ker je neto znesek lahko ob izplačilu drugačen kot na dan odločanja sodišča.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
priznanje neprerekanih dejstev – nepravilnost v izpolnitvi podjemnika – nekonkretiziranost navedb stranke – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme stranka izpolni šele pod predpostavko, da so njene navedbe konkretizirane na ta način, da je iz zatrjevanih dejstev mogoče sklepati na relevantne posledice, kakor tudi, da je s tem omogočeno nasprotni stranki, da se do tako zatrjevanih dejstev opredeli.
Ko se je tožena stranka sklicevala na nepravilnost v izpolnitvi tožeče stranke, bi to nepravilnost morala konkretizirano opredeliti. Zgolj trditev, da elaborata tožeče stranke nista ustrezna in uporabna, takšnega kriterija ne dosega. Enako velja tudi glede navedb, da naj bi se pri gradnji objekta kazalo drugačno stanje v naravi, kot izhaja iz dopolnjenih elaboratov, kar naj bi rezultiralo v potrebi tožene stranke za popravljanje projektov pri izvajanju del. Tako pavšalne navedbe ne vsebujejo nobenega konkretiziranega očitka o pomanjkljivosti izdelanih elaboratov tožeče stranke. Takšnih pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti s postavitvijo izvedenca projektantske oziroma gradbene stroke oziroma z zaslišanjem strank, na kar se sklicuje tožena stranka v pritožbi. Ob nekonkretiziranih navedbah tožene stranke bi izvajanje tako predlaganih dokazov predstavljalo izvedbo nedopustnih informativnih dokazov.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predhodna odredba
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo, da sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je bil vložen ugovor dolžnika, ni odločba domačega sodišča iz prvega odstavka 257. člena ZIZ, na podlagi katere bi bilo mogoče izdati predhodno odredbo.