Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, to ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov. Dopolnitev izvedenskega mnenja in morebitne strankine pripombe, da poda izvedenec dodatna pojasnila na mnenje, ne pomenijo novega dokaza, saj je to sestavni del dokazovanja z izvedencem.
Dopolnilno izvedensko mnenje je bilo izdelano zaradi podanih pisnih pripomb tožene stranke, zato tožnika, ki sta sicer na začetku predlagala izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke in v tej zvezi založila predujem, ne moreta trpeti stroškov, ki so nastali z dopolnilnim mnenjem, katerega izdelava je bila samo v interesu tožene stranke.
Prokurist je le pooblaščenec in ne zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo in zato nima pravice do zastopanja pred sodiščem brez posebnega pooblastila, poleg tega pa mora izpolnjevati tudi dodatni pogoj – opravljen pravniški državni izpit (ker je po določbi 3. odstavka 87. člena ZPP lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit). Pooblaščenka tožene stranke je družbenik tožene stranke (d.o.o.) ter prokuristka, ni pa zakonita zastopnica družbe (kot zakoniti zastopnik družbe je v registru vpisan le direktor). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 352. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožene stranke, vloženo po pooblaščenki, ki ne izpolnjuje pogojev za zastopanje pred višjim sodiščem, ker tožena stranka dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in pooblastila za zastopanje ni predložila sodišču niti ob vložitvi pritožbe niti v naknadnem roku po pozivu pritožbenega sodišča.
zavrženje vloge - uporaba slovenskega jezika - prevod - nerazumljiva vloga
Sodišče prve stopnje je s sklepom tožnika pozvalo, da vlogo, vloženo v tujem jeziku, v roku 30 dni od prejema sklepa vrne prevedeno v slovenski jezik. Hkrati je tožnika opozorilo na pravne posledice, če v odrejenem roku ne bo postopal v skladu z odredbo. Tožnik v odrejenem roku ni postopal po odredbi sodišča in vloge ni vrnil prevedene v slovenski jezik. Zato je vloga na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP kot nerazumljiva zakonito zavržena.
zavrženje tožbe - začasna nezmožnost za delo - združitev pravd
V socialnih sporih o t.i. bolniškem staležu gre po naravi stvari za odločanje o začasni nezmožnosti za delo praviloma za kratka časovna obdobja. V takšnih primerih zato prihaja do tega, da se v tožbah navaja enako dejansko stanje, predlagajo enaki dokazi, in da se zahtevki nanašajo na identično časovno obdobje. Da bi se pospešilo obravnavanje takšnih primerov in zmanjšali stroški postopka je zaradi načela ekonomičnosti in pospešitve postopkov smotrno postopanje sodišča po 300. členu ZPP (po katerem lahko sodišče v primeru, kadar med istimi osebami oz. strankama teče več sodno socialnih sporov, takšne zadeve združi v skupno obravnavanje).
ZFPPIPP člen 98, 98/2, 98/4, 121, 123a. ZPP člen 108, 336.
obličnost pritožbe – zavrženje pritožbe – elektronska oddaja vlog – profesionalna skrbnost upravitelja – smiselna uporaba določb pravdnega postopka – nepopolna pritožba – opozorilo na posledice – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Ob odsotnosti postopkovnih določb za primer kršitve obličnosti vlog upravitelja, je potrebno uporabiti 1. odstavek 121. člena ZFPPIPP o smiselni uporabi pravil zakona, ki ureja pravdni postopek. ZPP v 108. členu sicer predpisuje postopek odpravljanja napak v nepopolnih vlogah, vendar je v 336. členu ZPP uporaba teh pravil izrecno izključena v pritožbenem postopku.
Upravitelj je v spremnem dopisu k pritožbi navedel, da mu je 30. 7. 2014 potekla veljavnost spletnega kvalificiranega digitalnega potrdila za elektronsko oddajo vlog, kakor tudi, da je šele 31. 7. 2014 oddal vlogo za pridobitev novega digitalnega potrdila, kar pomeni, da posledična nemožnost pravilne elektronske vložitve predmetne pritožbe do izteka pritožbenega roka dne 5. 8. 2014 izhaja iz njegove sfere in je za slednjo odgovoren sam.
ZPIZ-1 člen 176, 176/1, 276, 276/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožnik je v tem postopku zatrjeval, da mu je nastala škoda v višini zakonskih zamudnih obresti, ker toženec ni pravočasno odločil o nadomestilu zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Toženec je tožniku res šele z odločbo z leta 2010 priznal nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od leta 2003 dalje. Vendar je toženec pri postopanju ravnal skladno z običajnimi pravili službe in ni prekršil tiste potrebne skrbnosti, ki se pričakuje pri delu strokovnjaka v danih okoliščinah v škodo tožnika in tožniku po uradni dolžnosti priznal nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu vse od leta 2003 dalje. Ker protipravno ravnanje toženca ni ugotovljeno, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine po prvem odstavku 276. člena ZPIZ-1 (odškodninska odgovornost zavoda) neutemeljen.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40, 40/4, 40/4-1. OZ člen 180.
solidarnostna pomoč - smrt očeta - kolektivna pogodba - starši delavca - dolžnost preživljanja - pravica do solidarnostne pomoči - ožji družinski član
Staršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012952
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 147/1, 152, 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - višina - odmera višine odškodnine - soprispevek
Tožnik vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki jo je spornega dne utrpel na delovnem mestu, ko je nanj padla lestev. Lestev je bila prislonjena na regal, ob katerega je trčil sodelavec s tovorom, ki ga je prenašal z mostnim dvigalom. Sodelavec se pred manevriranjem z mostnim dvigalom ni prepričal, da lahko to počne brez nevarnosti za druge, in tudi ni poskrbel, da bi tovor prenašal na ustrezni razdalji do regalov pod njim. Njegovo ravnanje ni bilo dovolj skrbno, zato je potrebno uporabiti 1. odstavek 147. člena OZ, po katerem za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.
Tožnik je obdeloval kovinsko konstrukcijo v proizvodni hali, v kateri se z mostnim dvigalom prenašajo bremena v neposredni bližini delavcev, kar predstavlja povečano nevarnost za nastanek škode. Zato je podana objektivna odgovornost prve toženke za vtoževano škodo.
Tožnik ni ravnal dovolj skrbno, ker pred pričetkom del ni preveril, ali lahko svoje delo opravlja brez nevarnosti, zato je z 10 % sam prispeval k nastanku škode.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40, 40/4, 40/4-1. OZ člen 180.
solidarnostna pomoč - smrt očeta - kolektivna pogodba - starši delavca - dolžnost preživljanja - pravica do solidarnostne pomoči - ožji družinski član
Staršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.
Tožniki z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve 2., 3. in 4. odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZOPRZUJF) z izdajo odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je tožnikova tožba zakonito zavržena (274/1 čl. ZPP).
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 44/2, 45, 45/1, 45/1-6, 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje - bolezensko stanje srca in ožilja - psihične težave
Pri tožniku ne gre za bolezensko stanje srca in ožilja, opredeljeno v 6. točki. 1. odst. 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ker pri tožniku ne gre za stanje po akutnem srčnem infarktu po končanem bolnišničnem zdravljenju v drugi fazi rehabilitacije, niti za stanje po operaciji na srcu in ožilju neposredno po bolnišničnem zdravljenju. Psihične težave niso opredeljene kot bolezensko stanje, pri katerem je zavarovana oseba lahko upravičena do zdraviliškega zdravljenja. Zato tožnikov zahtevek, da se mu prizna pravica do zdraviliškega zdravljenja, ni utemeljen.
ZPP člen 108, 108/5. ZPIZ-1 člen 171. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2, 75.
zavrženje tožbe - predhodni preizkus tožbe
Tožba (poimenovana pritožba) je uperjena zoper prvostopenjsko odločbo ZPIZ o ugotovljenem preplačilu starostne pokojnine ter odrejenem vračilu neupravičeno prejetih zneskov. Tožnica je vložila tožbo na sodišče, kljub pravilnemu pravnemu pouku v prvostopenjski odločbi upravnega organa, da je zoper njo dopustno v 15 dneh od vročitve uveljavljati redno pravno sredstvo - pritožbo, o kateri odloča pristojni organ tožene stranke. Zato je treba tožbo na podlagi 75. člena ZDSS-1 (na podlagi katerega sodišče po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, tudi v primerih, če je bila tožba vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena ali pa je bila vložena prepozno) kot preuranjeno zavreči.
zavrženje vloga - tuj jezik - prevod - nerazumljiva vloga
Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom pozvalo, da vlogo v odrejenem roku vrne prevedeno v slovenski jezik in ga hkrati opozorilo na pravne posledice, če tega ne bo storil. Tožnik ni postopal po odredbi sodišča in vloge ni vrnil prevedene v slovenski jezik, zato je njegova vloga pravilno zavržena kot nerazumljiva (peti odstavek 108. člena ZPP).
Tožeča stranka je v pripravljalnih vlogah pojasnila, kako je izračunala višino obveznosti tožene stranke, v spis je priložila pogodbe o finančnem leasingu in izpiske iz poslovnih knjig ter glede višine predlagala še imenovanje izvedenca. S tem je svojemu bremenu predlaganja dokazov glede na bolj ali manj pavšalne ugovore o višini obveznosti po pogodbi o leasingu št. 2 zadostila, saj ji ni mogoče očitati, da bi morala „na zalogo“ predlagati vse listine, ki bi jih morda izvedenka še potrebovala. Ker je tožeča stranka dodatne listine priložila v zvezi z zahtevo izvedenca, določba 286. člena ZPP ni bila kršena.
ZASP člen 130, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 158, 168. ZPP člen 180. OZ člen 130, 131, 131/1, 132, 190, 190/1.
kršitev avtorske sorodne pravice – odškodninski zahtevek – zahtevek na plačilo civilne kazni
Trditve tožeče stranke so vsekakor bile takšne, da je bila na njihovem temelju mogoča odločitev o zahtevku tožeče stranke kot o deliktnem zahtevku. Tožeča stranka je namreč že v tožbi določno trdila, da tožena stranka kršila pravice glasbenih izvajalcev, in da ni izvrševala svojih zakonskih dolžnosti po ZASP. Druge trditve tožeče stranke pa so šle tudi v smer neupravičene obogatitve.
ZPP v 5. odstavku 95. člena določa, da mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo. Tožnikov odvetnik ob vložitvi revizije ni predložil novega pooblastila. Naknadno je na sodišče poslal novo pooblastilo. Po ustaljeni sodni praksi je pooblastilo novo, če je bilo izdano v času, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico vložiti izredno pravno sredstvo. Za ugotavljanje pogojev iz 5. odstavka 95. člena ZPP je odločilno dejstvo, da novo pooblastilo datira z dnem, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico do vložitve izrednega pravnega sredstva in dejstvo, da je novo pooblastilo odvetnik predložil, ko rok za vložitev revizije še ni potekel. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije nezakonit.
invalidska pokojnina - delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - datum nastopa dela - skrajšan delovni čas – bolniška odsotnost – nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti
Tožnica (invalidka III. kategorije invalidnosti, s priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami) je z delodajalcem sklenila aneks k pogodbi o zaposlitvi zaradi razporeditve, v skladu z omejitvami, ki jih je določila tožena stranka v odločbi. V aneksu k pogodbi o zaposlitvi je bil kot datum nastopa dela določen 19. 12. 2009, zato je tožnica tega dne realizirala pravico iz naslova invalidskega zavarovanja, upoštevajoč pri tem drugi odstavek 9. člena ZDR (po katerem se pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja začnejo uresničevati z datumom nastopa dela tudi v primeru, če delavec tega dne iz upravičenih razlogov ne prične delati). Kljub še vedno trajajočemu bolniškemu staležu, vendar le v obsegu krajšega delovnega časa, se je z 19. 12. 2009 dejansko spremenil tožničin status in je zato treba tožnici priznati ne le pravice do delne invalidske pokojnine, temveč tudi izplačilo le-te.
predhodna odredba - odločba domačega sodišča - plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ustavna odločba
Izpodbijani sklep sicer ne temelji na razveljavljeni določbi ZIZ (1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ), vendar iz navedenih razlogov odločbe ustavnega sodišča jasno izhaja, da je v nasprotju z Ustavo že možnost izdaje predhodne odredbe zgolj na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Ker je bila v predmetni zadevi predhodna odredba izdana prav na podlagi takega sklepa, je že iz tega razloga odločitev sodišča prve stopnje, ki je izdano predhodno odredbo razveljavilo, predlog za njeno izdajo pa zavrnilo, pravilna.