• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 32
  • >
  • >>
  • 41.
    VDSS sodba Pdp 459/2014
    29.10.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013381
    ZDR člen 126, 130. ZPIZ-1 člen 279, 281, 281/1, 430, 430/3. ZPSV člen 10.
    plača - plačilo za delo - znižanje plače - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje
    Delodajalec z enostransko objavo na oglasni deski o znižanju plač za 5 % ne more spremeniti predhodno sklenjenega ustnega dogovora o obračunavanju plač. Zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.

    Tožnik je v spornem času opravljal prevoze v mednarodnem prometu na vozilu z nosilnostjo več kot 5 ton. Na letni ravni je opravil več kot 60.000 kilometrov. To pomeni, da je imel tožnik na delovnem mestu voznika pri tožencu dejansko podlago, da ga je toženec vključil v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, saj je opravljal v spornem času delo na delovnem mestu, na katerem se je štela zavarovalna doba s povečanjem. Po določbi 3. odstavka 430. člena ZPIZ-1 se namreč zavarovanci, ki so do prenehanja uporabe predpisov o štetju zavarovalne dobe s povečanjem (1. 1. 2000) delali na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem, obvezno vključijo v dodatno pokojninsko zavarovanje. Prispevke za takšno zavarovanje, ki znašajo najmanj toliko kot so znašali prispevki za štetje zavarovalne dobe s povečanjem, plačuje delodajalec iz svojega dohodka.
  • 42.
    VSL sodba I Cpg 197/2014
    29.10.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0080933
    ZPP člen 7, 7/1, 213. OZ člen 642, 642/2.
    trditveno breme – določitev plačila – primerna cena – dogovorjena cena – neprimeren dokaz – zaslišanje strank – izvedenec
    Glede na zatrjevano določitev cene z dogovorom, sodišče prve stopnje ni imelo potrebe, da zaradi ugotovitve te cene postavi izvedenca. Še več. Dokaz z izvedencem je glede na zatrjevana dejstva neprimeren. Nobena izmed strank namreč ni zatrjevala, da cena ni bila določena, ali da bi v dogovarjanjih sodeloval izvedenec. Zgolj v tem primeru bi glede na trditve pravdnih strank njegovo zaslišanje bilo smiselno oziroma potrebno.
  • 43.
    VSC sklep II Ip 442/2014
    29.10.2014
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC0003921
    ZIZ člen 20a, 21, 21/1, 30, 32, 243.
    zastavna pravica na nepremičnini - izvršljiv notarski zapis - elementi izvršilnega naslova - primeren izvršilni naslov
    Eden od elementov izvršilnega naslova zoper osebno odgovornega dolžnika je torej predmet obveznosti, in ne predmet ali sredstvo izvršbe.

    Dodatni sporazum o zavarovanju denarne terjatve ne pomeni, da se mora upnik poplačati samo iz zastavljenega premoženja dolžnika, oziroma da je lastnost izvršilnega naslova lahko priznana (izvršljivemu) notarskemu zapisu le v obsegu danega soglasja na predmetu oziroma sredstvu zavarovanja, kot je materialnopravno zmotno štelo sodišče prve stopnje. Če bi to držalo, potem upnik, ko bi dosegel prodajo zastavljenega premoženja in se z njim ne bi poplačal, ne bi mogel poseči po drugem premoženju dolžnika, čeprav ta odgovarja za obveznost z vsem svojim premoženjem. Ne bi bilo prav, da bi moral upnik čakati na konec izvršilnega postopka s prodajo zastavljenega premoženja in šele po neuspešnosti predlagati izvršbo z novim sredstvom. Morda že ob vložitvi predloga za izvršbo ve, da s prodajo zastavljenega premoženja ne bo niti približno poplačan in zato hkrati predlaga izvršbo na zastavljeno ter dodatno premoženje dolžnika.

    Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da upnik z izvršilnim naslovom, ki ima pogodbeno dogovorjeno zastavno pravico le na nekem premoženju dolžnika, ne bi mogel doseči dodatnega prisilnega zavarovanja iste terjatve z zastavno pravico na (drugi) nepremičnini, tudi če izpolnjuje formalne pogoje iz 243. člena ZIZ.
  • 44.
    VSL sodba II Cp 2311/2014
    29.10.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079990
    ZPP člen 212, 286b, 287.
    zavrnitev dokaza – informativni dokaz – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – razpravno načelo – dejstva zunaj zaznavnega območja stranke
    Sklicevanje na strokovni članek in na odločbo nemškega zveznega sodišča, po kateri stranki, ki ima pomanjkljivo strokovno znanje, visokih zahtev pri postavljanju tožbenih ali ugovornih trditev ni mogoče postaviti, je brezpredmetno, saj v konkretnem primeru ne gre za situacijo, ko bi bila izvedba tako imenovanega informativnega dokaza upravičena. Pomanjkljivega strokovnega znanja toženka v svoji vlogi ni navajala, prav tako ne, da je prav zaradi potrebe po posebnem strokovnem znanju predlagala izvedenca finančne stroke. Tudi sicer ni razvidno, kakšno posebno strokovno znanje za pregled listin, ki naj bi izkazovala plačila, naj bi bilo v konkretnem primeru potrebno.

    Nadalje tudi ni moč govoriti o tem, da omenjene listine predstavljajo okoliščino, ki naj bi ležala zunaj toženkinega »zaznavnega območja«. Toženka je bila v relevantnem obdobju prokurist družbe X d.o.o., torej oseba, ki je nedvomno imela možnost poznati vsa dejstva, vključno s plačili kredita tožeči stranki in listinami, ki naj bi to dokazovale.
  • 45.
    VSL sklep Cst 455/2014
    29.10.2014
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0077142
    ZFPPIPP člen 371, 371/10.
    načrt razdelitve posebne stečajne mase – pritožba upnika – ugovor upnika – nedovoljena pritožba
    Ker upnica ni izkazala, da je v 15 dneh po objavi načrta razdelitve razdelitve posebne mase temu pravočasno ugovarjala, njena pritožba zoper sklep ni dovoljena.
  • 46.
    VSL sklep I Cp 2799/2014
    29.10.2014
    STVARNO PRAVO
    VSL0070783
    SPZ člen 26, 33, 33/1, 34.
    motenje posesti – aktivna legitimacija – posestno varstvo – posestnik – organ pravne osebe
    Tožnica je bila tista, ki je v najetem prostoru opravljala svojo gospodarsko dejavnost in izvrševala s tem povezana posestna dejanja. Tožničin poslovodja oziroma direktor in s tem njen zakoniti zastopnik pa je bil M. O. Tožnik kot poslovodja gostinskega lokala sploh ni bil organ pravne osebe, čeprav to trdi v pritožbi. Dejanske oblasti nad najetim prostorom ni izvajal v svojem imenu, ampak za tožnico. Ni pomembno, kakšen položaj mu je priznavala toženka. Posest ima namreč lahko le pravna oseba, ne pa organi pravne osebe ali družbeniki. Tožnik zato ni upravičen do zahtevanega posestnega varstva.
  • 47.
    VSL sodba I Cp 2274/2014
    29.10.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0057196
    OZ člen 179, 182.
    višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
    Nevšečnosti, ki jih je tožnik trpel med zdravljenjem, ne predstavljajo škode, upoštevne v okviru duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Gre za začasne omejitve, ki jih je možno ovrednotiti v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
  • 48.
    VSL sodba III Cp 2673/2014
    29.10.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0083365
    Ustava RS člen 26. OZ člen 147, 148. ZdavP-2 člen 158, 158/2, 179, 181, 182, 182/2.
    odškodninska odgovornost države – krivdna odgovornost – protipravno ravnanje – ugovor tretjega – zaseg vozila – rubež – škoda – davčna izvršba
    Odgovornost države za ravnanje njenega organa je krivdna. Tudi v konkretni zadevi bi tožnik tako moral izkazati kršitve v smislu namerno oziroma zavestno napačnega ravnanja organa oziroma v smislu namerno ali zavestno napačne materialnopravne razlage predpisa. Tožniku tega ni uspelo.
  • 49.
    VSK sklep CDn 366/2014
    28.10.2014
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0006880
    ZZK-1 člen 146, 146/4, 161, 245.
    izbrisna tožba - zaznamba spora - aktivna legitimacija
    Po določbi 245. člena ZZK-1 se za zaznambo izbrisne tožbe smiselno uporabljajo

    določbe zakona o zaznambi spora, kar pomeni, da se v zemljiški knjigi izvede zaznamba na enak način in da so pravni učinki zaznambe izbrisne tožbe enaki kot pravni učinki zaznambe spora. Ne pomeni pa ta določba, da je zaznamba izbrisne tožbe dopustna samo takrat, kadar se tožnik v tožbi sklicuje na originarno pridobitev lastninske pravice. Izbrisna tožba je namreč širša, saj so zanjo aktivno legitimirane osebe, katerih stvarne ali obligacijske pravice so bile kršene (in torej ni omejena na originarno pridobitev lastninske pravice).
  • 50.
    VSL sodba III Cp 2607/2014
    28.10.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSL0057197
    OZ člen 133, 133/3.
    pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup zaradi prometa – škoda, ki presega običajne meje – odškodninska odgovornost države – nepremoženjska škoda
    Pravica do zdravega življenjskega okolja, ki je bila okrnjena tožnikom, je ustavna pravica pozitivnega statusa, kar pomeni, da pripada vsakomur, država pa jo mora zagotavljati. Iz tega izhaja, da mora država tudi na področju prometa sprejemati take ukrepe, da posamezniki zaradi prometa ne bodo izpostavljeni prekomernemu hrupu. Čim takšnih ukrepov (pa čeprav zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev) ne sprejeme in pride do obremenitev okolja, ki presegajo dovoljene meje, je podana njena odškodninska odgovornost zaradi kršitve obravnavane ustavne pravice.
  • 51.
    VSL sklep II Cpg 1084/2014
    28.10.2014
    POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0073420
    OZ člen 125, 125/1, 766, 766/3.
    spor majhne vrednosti – pogodba o naročilu – mandat – obveznost plačila za trud – splošno pooblastilo
    Tožeča stranka kot mandatar ima po materialnem pravu pravico zahtevati nagrado od naročnika na podlagi Pogodbe o naročilu (mandat na podlagi pooblastila za dajanje pravne pomoči po predpisih o odvetništvu).
  • 52.
    VSL sodba in sklep II Cp 2343/2014
    28.10.2014
    STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0078998
    SZ-1 člen 25, 28, 30, 30/2. SPZ člen 68. OZ člen 190, 197, 199.
    skupnost etažnih lastnikov – delitev stroškov, ki nimajo podlage v sklepu etažnih lastnikov – neupravičena obogatitev – poslovodstvo brez naročila – upravljanje večstanovanjske stavbe – bremena skupne stvari
    Upravnik ni upravičen do povrnitve stroškov zastopanja v (še ne zaključeni) pravdi, ki jo vodi del etažnih lastnikov v zvezi s skupnimi deli stavbe v etažni lastnini, če odločitev o vložitvi tožbe ni bila sprejeta s potrebno večino etažnih lastnikov.

    Do povrnitve stroškov, plačanih za izvedbo popravil, ki nimajo podlage v sklepu etažnih lastnikov, je upravnik upravičen le ob izpolnjenosti predpostavk za poslovodstvo brez naročila (199. člen OZ).
  • 53.
    VSM sklep I Cp 1018/2014
    28.10.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0022216
    SZ-1 člen 103, 103/3. ZOdvT člen 14, 14/1, 15.
    pravdni stroški - odmera pravdnih stroškov - ista zadeva - izvensodno opravilo - predhodni obvezni opomin - tožba na odpoved najemne pogodbe
    Obvezen opomin po tretjem odstavku 103. člena SZ-1 in pravdni postopek za odpoved najemne pogodbe ne predstavljata iste zadeve po 15. členu ZOdvT.
  • 54.
    VSL sklep I Cp 2299/2014
    28.10.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0078965
    ZPP člen 17, 17/3.
    ugovor krajevne pristojnosti - ustalitev pristojnosti - spremenjene okoliščine - perpetuatio fori
    Odločilno za preizkus pristojnosti je dejansko stanje ob vložitvi tožbe. Spremembe, ki nastanejo po vložitvi tožbe (predloga za izvršbo) in bi bile za odločanje o pristojnosti pomembne, se ne upoštevajo. Sodišče, ki je bilo pristojno v času vložitve tožbe ostane pristojno tudi za nadaljevanje postopka, čeprav so se med postopkom spremenile okoliščine. Gre za „ustalitev“ pristojnosti – perpetuatio fori.
  • 55.
    VSL sklep I Cp 2857/2014
    28.10.2014
    SODNE TAKSE
    VSL0078973
    ZST-1 člen 11, 11/5.
    ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse
    Okoliščina, da je bilo o njenem predlogu že pravnomočno odločeno, predstavlja negativno procesno predpostavko za njegovo ponovno vsebinsko presojo. Le navedba novih, spremenjenih okoliščin bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu za odločanje. Teh tožnica ni navedla.
  • 56.
    VSL sodba II Cpg 1219/2014
    28.10.2014
    SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080912
    ZST-1 člen 3, 3/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10.
    ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse – spor majhne vrednosti – izvedba naroka
    Tožena stranka je hkrati s pritožbo vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. Enak predlog je vložila že ob napovedi pritožbe (ko je nastala taksna obveznost). Sodišče prve stopnje je o njem že odločilo in toženi stranki plačilo odložilo do izdaje odločbe sodišča druge stopnje. Ker se tožena stranka zoper to odločitev ni pritožila, je postala pravnomočna in ne more biti predmet (ponovne) presoje v postopku odločanja o pritožbi zoper sodbo.
  • 57.
    VSL sodba II Cpg 1085/2014
    28.10.2014
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073428
    ZPP člen 212.
    trditveno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – poenostavljena prisilna poravnava – učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave na terjatve, ki niso navedene v posodobljenem seznamu terjatev – objektivne meje pravnomočnosti
    Pritožba izpostavlja, da je bila nad toženo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St 2778/2013 z dne 19. 3. 2014, ki je postal pravnomočen dne 17. 4. 2014, potrjena (poenostavljena) prisilna poravnava. Takšen, pravnomočen, sklep ima za posledico spremembo vsebine pravnih razmerij med dolžnikom in njegovimi upniki (zmanjšanje in/ali odlog izpolnitve obveznosti). Kot izhaja iz citiranega sklepa pa se njegov pravni učinek razteza zgolj na upnike, navedene v posodobljenem seznamu terjatev upnikov na dan 9. 1. 2014, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z njim. Ker tožnikova terjatev v citiranem seznamu ni navedena, poenostavljena prisilna poravnava nanjo ne vpliva.
  • 58.
    VSK sklep CDn 356/2014
    28.10.2014
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0005977
    ZZK-1 člen 234.
    vzpostavitev listine - pogoji za vzpostavitev listine - vzpostavitev notarskega zapisa
    Notarski zapis (podobno kot sodna odločba) ni listina, ki bi jo bilo mogoče vzpostaviti v postopku vzpostavitve listine.
  • 59.
    VSL sodba II Cp 1616/2014
    28.10.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0078979
    OZ člen 365, 369.
    odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - enoletni rok od izbrisa družbe - zastaranje - pretrganje zastaranja
    Pravdni postopek se je pričel z vložitvijo predloga za izvršbo in z vložitvijo predloga, ki je bil vložen pred pretekom v pritožbi zatrjevanega enoletnega zastaralnega roka, je bilo zastaranje za izterjavo tu izterjevane terjatve upnika pretrgano.
  • 60.
    VSL sodba I Cp 2212/2014
    28.10.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0078964
    ZPP člen 339, 339/2, 341, 442, 443, 443/1.
    spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - pravni vir
    Sodne odločbe niso pravni vir, kot ni pravni vir niti morebiti enotna in ustaljena sodna praksa glede določene materialnopravne presoje; v primeru slednje je potrebno odstop od enotne in ustaljene sodne prakse le razumno argumentirati.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 32
  • >
  • >>