zavrženje tožbe - začasna nezmožnost za delo - združitev pravd
V socialnih sporih o t.i. bolniškem staležu gre po naravi stvari za odločanje o začasni nezmožnosti za delo praviloma za kratka časovna obdobja. V takšnih primerih zato prihaja do tega, da se v tožbah navaja enako dejansko stanje, predlagajo enaki dokazi, in da se zahtevki nanašajo na identično časovno obdobje. Da bi se pospešilo obravnavanje takšnih primerov in zmanjšali stroški postopka je zaradi načela ekonomičnosti in pospešitve postopkov smotrno postopanje sodišča po 300. členu ZPP (po katerem lahko sodišče v primeru, kadar med istimi osebami oz. strankama teče več sodno socialnih sporov, takšne zadeve združi v skupno obravnavanje).
ZFPPIPP člen 98, 98/2, 98/4, 121, 123a. ZPP člen 108, 336.
obličnost pritožbe – zavrženje pritožbe – elektronska oddaja vlog – profesionalna skrbnost upravitelja – smiselna uporaba določb pravdnega postopka – nepopolna pritožba – opozorilo na posledice – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Ob odsotnosti postopkovnih določb za primer kršitve obličnosti vlog upravitelja, je potrebno uporabiti 1. odstavek 121. člena ZFPPIPP o smiselni uporabi pravil zakona, ki ureja pravdni postopek. ZPP v 108. členu sicer predpisuje postopek odpravljanja napak v nepopolnih vlogah, vendar je v 336. členu ZPP uporaba teh pravil izrecno izključena v pritožbenem postopku.
Upravitelj je v spremnem dopisu k pritožbi navedel, da mu je 30. 7. 2014 potekla veljavnost spletnega kvalificiranega digitalnega potrdila za elektronsko oddajo vlog, kakor tudi, da je šele 31. 7. 2014 oddal vlogo za pridobitev novega digitalnega potrdila, kar pomeni, da posledična nemožnost pravilne elektronske vložitve predmetne pritožbe do izteka pritožbenega roka dne 5. 8. 2014 izhaja iz njegove sfere in je za slednjo odgovoren sam.
priznanje neprerekanih dejstev – nepravilnost v izpolnitvi podjemnika – nekonkretiziranost navedb stranke – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme stranka izpolni šele pod predpostavko, da so njene navedbe konkretizirane na ta način, da je iz zatrjevanih dejstev mogoče sklepati na relevantne posledice, kakor tudi, da je s tem omogočeno nasprotni stranki, da se do tako zatrjevanih dejstev opredeli.
Ko se je tožena stranka sklicevala na nepravilnost v izpolnitvi tožeče stranke, bi to nepravilnost morala konkretizirano opredeliti. Zgolj trditev, da elaborata tožeče stranke nista ustrezna in uporabna, takšnega kriterija ne dosega. Enako velja tudi glede navedb, da naj bi se pri gradnji objekta kazalo drugačno stanje v naravi, kot izhaja iz dopolnjenih elaboratov, kar naj bi rezultiralo v potrebi tožene stranke za popravljanje projektov pri izvajanju del. Tako pavšalne navedbe ne vsebujejo nobenega konkretiziranega očitka o pomanjkljivosti izdelanih elaboratov tožeče stranke. Takšnih pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti s postavitvijo izvedenca projektantske oziroma gradbene stroke oziroma z zaslišanjem strank, na kar se sklicuje tožena stranka v pritožbi. Ob nekonkretiziranih navedbah tožene stranke bi izvajanje tako predlaganih dokazov predstavljalo izvedbo nedopustnih informativnih dokazov.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je v stanovanju svojih staršev v kraju študija bivala že od 1. 10. 2012. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Tožnica je tožbo umaknila, tožena stranka pa je izjavila, da se z umikom strinja. Z izpodbijanim sklepom je zato v skladu s 3. odstavkom 188. člena ZPP postopek zakonito ustavljen.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40, 40/4, 40/4-1. OZ člen 180.
solidarnostna pomoč - smrt očeta - kolektivna pogodba - starši delavca - dolžnost preživljanja - pravica do solidarnostne pomoči - ožji družinski član
Staršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0012857
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/2. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Obstoji verjetnost, da se tožnica zaradi psihične bolezni oz. zdravstvenih težav ni bila sposobna zavedati pomena svojih ravnanj oz. kršitev delovnih obveznosti. Zato je tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka dolžna tožnici do pravnomočne odločitve v tem sporu plačevati nadomestilo plače v višini razlike med neto zneskom minimalne plače in denarno socialno pomočjo, ki jo tožnica prejema ter zadržati v veljavi najemno pogodbo za službeno stanovanje, utemeljen.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena po ZVEtL – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003
Ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL se lahko predlaga le glede stavb, na katerih je bila etažna lastnina vzpostavljena v postopku po istem zakonu, in glede stavbe, ki so bile zgrajene pred 1. 1. 2003.
poziv za popravo tožbe – nadomestna vročitev – pravilnost vročitve – dovoljene pritožbene novote
Glede na to, da pred izdajo izpodbijanega sklepa pritožnik ni mogel vedeti, da je zamudil rok za popravo tožbe, so trditve o dejstvih, podane v pritožbi v zvezi s postopkom vročanja, upoštevne .
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – delen odvzem poslovne sposobnosti – kverulantstvo – konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti – vrnitev poslovne sposobnosti
Opisana dejanja udeleženca kažejo njegovo patološko nagnjenost k tožbarjenju, kar gre v njegovo škodo, kar pomeni, da ta okoliščina že v tolikšni meri vpliva na njegovo psihofizično stanje, da v tem obsegu ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
obvezno avtomobilsko zavarovanje – zahtevki zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja – specialni predpis – obseg zavarovalnega kritja – obseg škode, za katero odgovarja lastnik vozila
Terjatev zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje proti zavarovalnici iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja nima podlage v prvem odstavku 271. člena ZPIZ-1, ampak v določbah ZOZP kot specialnem predpisu. Določba ZPIZ-1 daje podlago tožnikovi terjatvi zoper povzročitelja, ne pa zoper zavarovalnico, pri kateri je imel sklenjeno obvezno zavarovanje. Za presojo, ali so z obveznim zavarovanjem kriti tudi zahtevki pokojninskega zavoda, je odločilen ZOZP kot specialni predpis, ki ureja zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
Tako kot v drugih primerih zavarovanja avtomobilske odgovornosti se tudi v tem primeru obseg zavarovane škode ne prekriva nujno z obsegom škode, za katero odgovarja lastnik vozila. Ker je po 18. členu ZOZP zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upravičen do poplačila iz zavarovanja šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev, oseba, ki je bila poškodovana v prometni nesreči, pa po neizpodbijanih ugotovitvah sodbe še ni bila poplačana, je tožbeni zahtevek neutemeljen.
prispevek v rezervni sklad – višina prispevka v rezervni sklad – vplačevanje v rezervni sklad – načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe
Višji prispevek v rezervni sklad, kot je določen s podzakonskim predpisom, izdanim na podlagi 3. odstavka 119. člena SPZ, se lahko določi le v načrtu vzdrževanja večstanovanjske stavbe iz 26. člena SZ-1.
sprememba tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – dovolitev spremembe tožbe – kršitev pravice do izjave – nova dejanska podlaga – sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka
Sodišče je vsebinsko odločalo (čeprav je tožena stranka tej spremembi nasprotovala, sodišče pa spremembe ni dovolilo) na podlagi oziroma o spremenjeni tožbi. Ker je lahko tožena stranka utemeljeno smatrala, da sprememba ni bila dovoljena, in zato ni mogla vedeti, da bo sodišče spremenjeno tožbo „uporabilo“ (oziroma odločalo o novem tožbenem zahtevku ter na podlagi - kar je v obravnavanem primeru pomembneje - novih trditev), ji je bila s takim postopanjem sodišča prve stopnje dejansko odvzeta možnost obravnavanja („obrambe“).
Tožeča stranka je postavila povsem nove trditve v zvezi z izročilno pogodbo, s katerimi je utemeljevala zatrjevano priposestvovanje. Ker so bile pred tem glede priposestvovanja podane zgolj splošne oziroma povsem „jedrnate“ trditve, je potrebno to navajanje šteti za novo postavljeno dejansko podlago, ki (sama za sebe) predstavlja spremembo istovetnosti tožbenega zahtevka (to je ugotovitvenega zahtevka, ki sta ga tožnika postavila že v tožbi, v pripravljalni vlogi pa ga opredelila kot podrednega), o katerem bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljevanju postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0079453
ZDen člen 88. OZ člen 376, 1060, 1062. ZOR člen 213.
vračilo kupnine – ničnost prodajne pogodbe za stanovanje – stanovanje predmet denacionalizacije – zakonske zamudne obresti od prejema kupnine – prepoved ne ultra alterum tantum – učinkovanje odločbe ustavnega sodišča
Občina je bila denacionalizacijska zavezanka, zato bi z dolžno skrbnostjo morala zavrniti zahtevek tožnika za sklenitev kupoprodajne pogodbe.
SZ člen 117, 117/5, 123, 123/1, 128, 128/3, 147, 147/3. ZPP člen 214.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš – sklenitev prodajne pogodbe – stanje zemljiške knjige – oblikovanje tožbenega zahtevka – navidezna solastnina – dejanska etažna lastnina – kolizija pravic – pasivna legitimacija – rok za uveljavljanje pravice do odkupa – začetek teka roka – neprerekana dejstva – dedovanje pravice do odkupa – uporabnik stanovanja
V obravnavanem primeru gre za kolizijo dveh pravic: pravico denacionalizacijske upravičenke, kateri je sedanja toženka kot denacionalizacijska zavezanka vrnila 1/6 solastninski delež na stavbi, ter pravice bivših imetnikov stanovanjske pravice, ki od toženke zahtevajo odkup stanovanj v stavbi skladno z določbami SZ. Takšna kolizija bi se sicer razrešila v izključno korist denacionalizacijske upravičenke, tako da bi upravičenci do odkupa izgubili svoje pravice tudi glede tistega dela, za katerega je zavezanka za sklenitev pogodbe denacionalizacijska zavezanka, a takšnega rezultata ne opravičuje niti praksa ustavnega sodišča. Tožnikom torej ni mogoče odreči pravice do odkupa, če so sicer izpolnjeni zakonski pogoji.
Tožniki so tožbeni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe oblikovali pravilno, to za posamezno stanovanje, na katerem so imeli stanovanjsko pravico in ne za solastniški delež na celotni stavbi, saj stanovanjske pravice na ta način ni mogoče pretvoriti.
Pasivno legitimirana je lahko le toženka, ki je imela pravico uprave na teh stanovanjih, ne pa tudi ostali solastniki stavbe, kot so navedeni v zemljiški knjigi.
Ker je bilo v denacionalizacijskem postopku sporno, ali se bo nacionalizirano premoženje vračalo v obliki solastnine ali pa v obliki dejanske lastnine, je lahko 6 mesečni rok (prvi odstavek 123. člena SZ) začel teči šele po pravnomočnosti odločbe v denacionalizacijskem postopku.
Pravni prednik (četrtega) tožnika pred smrtjo ni uveljavljal pravice do odkupa stanovanja po sodni poti in zato ne gre za premoženjsko pravico, ki bi ob smrti prešla na njegove dediče.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0078984
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) člen 8. ZASP člen 182. ZPP člen 154.
uporaba slovenskega prava - avtorski honorar - priobčevanje glasbe preko predvajalnikov in sprejemnikov - svetovni repertoar - priobčitev javnosti preko satelita - dokazovanje z izvedencem - odmera stroškov - odpoved uveljavljanju materialnih avtorskih pravic - dokazno breme
Za pogodbene obveznosti, nastale s kršitvijo pravic intelektualne lastnine, se uporablja pravo države, za katero se zahteva zaščita oziroma, če gre za kršitev enotne pravice intelektualne lastnine skupnosti, pravo države, v kateri je bila kršitev storjena.
ZTLR člen 28. SPZ člen 43. ZD člen 10, 10/1, 11, 12, 132.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – dobroverna posest – več dedičev – uporaba zapustnikovega premoženja s strani enega dediča – priposestvovanje v velikosti dednega deleža
Le eden izmed več dedičev ne more priposestvovati celotne nepremičnine zapustnika.
pooblastilo po polnoletnosti - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo
Če otrok, kot upnik v izvršilnem postopku za izterjavo preživnine od očeta, med postopkom postane polnoleten, to na položaj pooblastilnega razmerja oziroma otrokovega pooblaščenca ne vpliva, saj materialnopravna in procesnopravna dejanja otrokove matere, kot njegove zakonite zastopnice ostajajo veljavna še naprej, torej tudi po otrokovi polnoletnosti, medtem ko otrok pooblastilo lahko prekliče in si postavi drugega pooblaščenca ali pa ne ukrene ničesar.