ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080463
OZ člen 261. ZPP člen 286.
izgubljeni dobiček – trditvena podlaga – odgovor na pripravljalno vlogo – pravica do izjave – pridržna pravica – vrednost pridržane stvari
Zagotovitev pravice nasprotne stranke do izjave ni avtomatično kršena že s podajo vloge nekaj dni pred narokom, temveč je treba ugotoviti, ali so navedbe v vlogi takšne, da stranka na njih do naroka oziroma na samem naroku ne more oziroma ni mogla odgovoriti.
OZ pridržne pravice ne omejuje glede na vrednost stvari, prav tako pa je njena podlaga lahko katerakoli upnikova terjatev. Višina denarne terjatve upnika tako ne more vplivati na obstoj pridržne pravice in zato tudi ni nujno vselej v sorazmerju z vrednostjo pridržane stvari.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da morebitno tožnikovo izvrševanje dogovorjene služnostne pravice v nasprotju z njenim namenom ali naravo stvari, ni izkazano. Tudi sicer izvrševanje služnosti, ki jo ima tožnik, ni pogoj za njen (nadaljnji) obstoj. Tožnik ima pravico osebne služnosti stanovanja ne zato, ker jo izvršuje, ampak ker je bila v njegovo korist dogovorjena in vknjižena.
Okoliščina, ali tožnik služnost potrebuje, za sam obstoj pravice ni ključna. Pravica služnosti stanovanja namreč ne preneha (avtomatično) zaradi neizvrševanja (oziroma ker je imetnik ne potrebuje), ampak zgolj v zakonsko predvidenih primerih (glej 248. v zvezi s 1. odstavkom 241. člena SPZ).
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena po ZVEtL – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003
Ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL se lahko predlaga le glede stavb, na katerih je bila etažna lastnina vzpostavljena v postopku po istem zakonu, in glede stavbe, ki so bile zgrajene pred 1. 1. 2003.
SZ člen 117, 117/5, 123, 123/1, 128, 128/3, 147, 147/3. ZPP člen 214.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš – sklenitev prodajne pogodbe – stanje zemljiške knjige – oblikovanje tožbenega zahtevka – navidezna solastnina – dejanska etažna lastnina – kolizija pravic – pasivna legitimacija – rok za uveljavljanje pravice do odkupa – začetek teka roka – neprerekana dejstva – dedovanje pravice do odkupa – uporabnik stanovanja
V obravnavanem primeru gre za kolizijo dveh pravic: pravico denacionalizacijske upravičenke, kateri je sedanja toženka kot denacionalizacijska zavezanka vrnila 1/6 solastninski delež na stavbi, ter pravice bivših imetnikov stanovanjske pravice, ki od toženke zahtevajo odkup stanovanj v stavbi skladno z določbami SZ. Takšna kolizija bi se sicer razrešila v izključno korist denacionalizacijske upravičenke, tako da bi upravičenci do odkupa izgubili svoje pravice tudi glede tistega dela, za katerega je zavezanka za sklenitev pogodbe denacionalizacijska zavezanka, a takšnega rezultata ne opravičuje niti praksa ustavnega sodišča. Tožnikom torej ni mogoče odreči pravice do odkupa, če so sicer izpolnjeni zakonski pogoji.
Tožniki so tožbeni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe oblikovali pravilno, to za posamezno stanovanje, na katerem so imeli stanovanjsko pravico in ne za solastniški delež na celotni stavbi, saj stanovanjske pravice na ta način ni mogoče pretvoriti.
Pasivno legitimirana je lahko le toženka, ki je imela pravico uprave na teh stanovanjih, ne pa tudi ostali solastniki stavbe, kot so navedeni v zemljiški knjigi.
Ker je bilo v denacionalizacijskem postopku sporno, ali se bo nacionalizirano premoženje vračalo v obliki solastnine ali pa v obliki dejanske lastnine, je lahko 6 mesečni rok (prvi odstavek 123. člena SZ) začel teči šele po pravnomočnosti odločbe v denacionalizacijskem postopku.
Pravni prednik (četrtega) tožnika pred smrtjo ni uveljavljal pravice do odkupa stanovanja po sodni poti in zato ne gre za premoženjsko pravico, ki bi ob smrti prešla na njegove dediče.
taksne oprostitve na podlagi zakona – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka – prevalitev plačila sodne takse
Ker je stranka lahko takse oproščena že po samem zakonu, ali pa na prošnjo, ob izpolnjevanju določenih pogojev po odločbi sodišča, velja pravilo prevalitve taksne obveznosti po 2. odst. 15. čl. ZST-1 za oba primera, saj ta določba obeh situaciji ne ločuje. To pomeni, da so toženci, ki so pravdo s tožnico (državo) izgubili, dolžni plačati njene takse.
obvezno avtomobilsko zavarovanje – zahtevki zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja – specialni predpis – obseg zavarovalnega kritja – obseg škode, za katero odgovarja lastnik vozila
Terjatev zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje proti zavarovalnici iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja nima podlage v prvem odstavku 271. člena ZPIZ-1, ampak v določbah ZOZP kot specialnem predpisu. Določba ZPIZ-1 daje podlago tožnikovi terjatvi zoper povzročitelja, ne pa zoper zavarovalnico, pri kateri je imel sklenjeno obvezno zavarovanje. Za presojo, ali so z obveznim zavarovanjem kriti tudi zahtevki pokojninskega zavoda, je odločilen ZOZP kot specialni predpis, ki ureja zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
Tako kot v drugih primerih zavarovanja avtomobilske odgovornosti se tudi v tem primeru obseg zavarovane škode ne prekriva nujno z obsegom škode, za katero odgovarja lastnik vozila. Ker je po 18. členu ZOZP zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upravičen do poplačila iz zavarovanja šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev, oseba, ki je bila poškodovana v prometni nesreči, pa po neizpodbijanih ugotovitvah sodbe še ni bila poplačana, je tožbeni zahtevek neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079452
OZ člen 179. ZPP člen 8.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zlom prstanca desne roke – prosta presoja dokazov – ugotavljanje zmanjšanja življenjske aktivnosti
V skladu z načelom proste presoje dokazov je sodišču v pravdnem postopku prepuščeno, da po izvedenem dokaznem postopku in po presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, samo odloči, kateri dokaz bo štelo za odločilen in kakšna bo končna dokazna ocena vseh dokazov, ki so bili izvedeni.
Edicijska dolžnost za nasprotno stranko nastane šele takrat, ko jo upravičena stranka izrecno uveljavlja z navedbo specificirane listine, ne pa z navedbo nedoločene dokumentacije.
Samo v primeru, da asignat v asignacijo privoli, nakazilo sprejme in šele takrat, ko ga sprejme nastane med asignatom in asignatorjem dolžniško razmerje. Da bi asignant postal zavezan asignatorju, mora izjaviti sprejem nakazila.
Tožeča stranka ni dokazala, da je tožena stranka nakazila sprejela oziroma akceptirala, temeljna pogodba pa ne vsebuje dvojnega pooblastila, zaradi česar ni nastala pogodbena pravna podlaga po temeljni pogodbi za neposredni zahtevek tožeče stranke za plačilo opravljenega dela od tožene stranke kot naročnika del.
Neposredno plačilo podizvajalca torej ni mogoče zahtevati za poplačilo terjatve podizvajalca do podjemnika iz naslova dela, ki ni povezano z delom, iz naslova katerega izhajajo terjatve glavnega izvajalca do naročnika posla. Tako intepretacijo narekuje pravilo, da je treba izjeme razlagati restriktivno, kajti neposredno plačilo podizvajalca je izjema od relativnosti obligacijskih razmerij, hkrati pa bi širitev priznanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev, ki bi se izplačevale iz vsote, ki je naročnik dolguje podjemniku za katerokoli delo, lahko povzročila konflikte med proizvajalci, saj bi se s tem poseglo v pravico drugih podizvajalcev.
neupravičena pridobitev – uporaba nepremičnine – uporabnina – bivša zakonca – izključitev iz posesti in souporabe – (ne)prostovoljnost izselitve – nasilje
Tožnica bi bila po določbi 198. člena OZ presojani v povezavi s 190. členom OZ upravičena do uporabnine, če bi dokazala, da jo je toženec izključil iz soposesti in souporabe solastne (pravilno skupne) nepremičnine. Slednje je bilo sporno v postopku pred sodiščem prve stopnje in ostaja sporno tudi v pritožbi.
Sodišče druge stopnje sicer soglaša s stališčem sodbe, da sodna praksa (psihično) nasilje razlaga zelo restriktivno in razlog prenehanja uporabe nepremičnine ne smejo biti le slabi odnosi med solastnikoma, temveč mora biti nevzdržnost take stopnje, da druge rešitve ni, vendar je tožnica tovrstno dalj časa trajajoče psihično maltretiranje toženca tudi zatrjevala (in o njem izpovedovala).
Pritožbeno sodišče soglaša, da gre pri zahtevku za ugotovitev ničnosti sklenjene prodajne pogodbe in pri zahtevku (oblikovalnemu) za razveljavitev prodajne pogodbe za uveljavljanje dveh različnih oblik neveljavnosti, za kateri je tudi predpisan različen način uveljavljanja (različen je tudi krog oseb, ki take zahtevke lahko uveljavljajo). A je vprašanje, o čem je bilo odločeno s pravnomočno zavrnjenim zahtevkom za ugotovitev, da je (sklenjena) pogodba neveljavna.
Sledeč razlogom Vrhovnega sodišča je tožnikov (podrejen) zahtevek „pogodba je neveljavna in se razveljavi“ potrebno interpretirati kot (enoten oziroma en) zahtevek, ki se glasi: „pogodba je izpodbojna in se razveljavi,“ oziroma kot zahtevek, ki se glasi: „pogodba se razveljavi.“ Toda ne le, da je tožba z zahtevkom za ugotovitev izpodbojnosti nedopustna (izpodbojnost ni pravica ali pravno razmerje); za tako ugotovitev tožnik (zaradi zahtevane razveljavitve) tudi nima (ni imel) pravnega interesa.
Odločitev o zahtevku za ugotovitev ničnosti sklenjene pogodbe je pogojena z utemeljenostjo zahtevka za sklenitev pogodbe.
Obveznost sklenitve pogodbe se lahko v obravnavani zadevi nanaša zgolj na sklenitev zavezovalnega pravnega posla, na pa na sklenitev razpolagalnega, ki je bil sklenjen že s sprejemom objavljene ponudbe.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – delo policista – zasledovanje osumljenca
Ob izvrševanju skrbnosti, ki se pričakuje od izkušenega policista, nevarnost (znatnejših) poškodb v ugotovljenih okoliščinah (eksploziven tek po malo osvetljenem mokrem neravnem travnatem terenu v nočnem času pri zasledovanju osumljenca) ni povečana v taki meri, da bi utemeljevala objektivno odgovornost toženkine zavarovanke.
Pritožnica ne more uspeti z navajanji glede (izvensodnih) dogovorov med pravdnima strankama v zvezi s pravdnimi stroški, ko je druga toženka ob podaji soglasja k umiku tožbe izrecno zahtevala povrnitev stroškov, katere je tudi konkretizirano opredelila.
Tožeča stranka dokazuje z izpodbijanim pravnim dejanjem povzročeno dolžnikovo neplačevitost. Gre za negativno dejstvo, ki ga potrjuje že to, da velika terjatev, ki je bila večkrat reprogramirana, kljub zapadlosti ni poravnana. Procesno dokazno breme zagotovljenosti sredstev za poplačilo terjatve zato prehaja na toženo stranko.
pogodbeno določena cena del - DDV - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - fiksna pogodba - pravočasna izpolnitev pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka
V primeru, če v pogodbi ni določil o (ne)vračunavanju DDV, je potrebno šteti, da v pogodbi določena cena že vsebuje DDV, saj se kupec zanaša na ceno, kot je zapisana v pogodbi, razen če ni zatrjevano in izkazano, da je obstajal izrecen dodaten dogovor glede plačila DDV.
Če izpolnitvenemu času pripisuje bistven pomen le ena pogodbena stranka, druga pa tega ne sprejme kot takšen element pogodbe, bistvenost ostane na ravni motiva.
plačilo licenčnine za programsko opremo - splošni pogoji pogodbe
Ker se na višino obresti sklicuje vtoževani izpisek odprtih postavk, na splošne pogoje pa tudi vsak priloženi račun, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka seznanjena s splošnimi pogoji.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – delen odvzem poslovne sposobnosti – kverulantstvo – konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti – vrnitev poslovne sposobnosti
Opisana dejanja udeleženca kažejo njegovo patološko nagnjenost k tožbarjenju, kar gre v njegovo škodo, kar pomeni, da ta okoliščina že v tolikšni meri vpliva na njegovo psihofizično stanje, da v tem obsegu ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
pooblastilo po polnoletnosti - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo
Če otrok, kot upnik v izvršilnem postopku za izterjavo preživnine od očeta, med postopkom postane polnoleten, to na položaj pooblastilnega razmerja oziroma otrokovega pooblaščenca ne vpliva, saj materialnopravna in procesnopravna dejanja otrokove matere, kot njegove zakonite zastopnice ostajajo veljavna še naprej, torej tudi po otrokovi polnoletnosti, medtem ko otrok pooblastilo lahko prekliče in si postavi drugega pooblaščenca ali pa ne ukrene ničesar.
ugotovitvena tožba – vsebina ugotovitvene tožbe – tožba na ugotovitev, da je terjatev iz sodne poravnave zapadla – sodba presenečenja
V tej zadevi sodišče tožbe v fazi predhodnega preizkusa ni zavrglo. Opravilo je tudi narok in izvedlo dokaz z ogledom. Vse to je kazalo, da bo sodišče o zahtevku meritorno odločilo. Ko je razpravljajoča sodnica glede dopustnosti tožbe zavzela drugačno stališče, je bilo stranki (posebej še tožnico) potrebno z njim seznaniti in jima omogočiti, da se ustrezno izjavita.
Sodba, s katero bi bilo ugotovljeno zgolj to, da je izpolnjen pogoj za zapadlost, ni sodba z vsebino po 3. odstavku 20. člena ZIZ. Povedano drugače: tožnica bi morala s tožbo zahtevati ugotovitev, da je terjatev po sodni poravnavi določenega dne zapadla. Ali je šlo pri posegu toženca za nedopusten poseg ali ne, pa bi bilo v tem postopku predhodno vprašanje.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0079976
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 52, 52/1, 59, 59/1. OZ člen 190, 199. SPZ člen 48, 48/3, 268.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v nepremičnino v lasti tretjega – prispevek zakonca – obligacijski zahtevek – neupravičena obogatitev – zastaranje – začetek teka zastaranja – pasivna legitimacija – nujno sosporništvo – aktivna legitimacija – kolektivna terjatev
Pravilno je sklepanje, da soglasje toženke za vlaganja v njeno nepremičnino ni bilo namenjeno samo njeni hčeri, temveč tudi tožniku, s katerim je hči takrat že živela v izvenzakonski skupnosti. Tožbeni zahtevek, s katerim tožnik terja povrnitev vlaganj, je zato treba presojati po pravilih neupravičene obogatitve in ne po pravilih o poslovodstvu brez naročila.
Tudi le eden od zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev lahko uveljavlja zahtevek za povrnitev vlaganj, ki predstavljajo skupno premoženje, čeprav gre za kolektivno terjatev obeh.
Tožnik je upravičen zahtevati povračilo povečane vrednosti nepremičnine samo v takšnem obsegu, kot ustreza njegovemu deležu na skupnem premoženju.
Petletni zastaralni rok začne teči z dnem, ko je tožnik izgubil posest nepremičnine (3. odstavek 48. člena SPZ) in se od leta 2006, ko toženka tožniku ni več dopuščala uporabe njene nepremičnine, pa do vložitve tožbe, še ni iztekel.