OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079468
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 299, 299/2. ZPP člen 14.
povrnitev škode – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zakonske zamudne obresti
Pravdno sodišče, ki odloča o odškodninski odgovornosti iz škodnega dogodka, ki je bil predmet obravnave pred kazenskim sodiščem in zaradi katerega je bil toženec pravnomočno obsojen, je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Vezanost na kazensko sodbo pomeni, da je sodišče prve stopnje vezano na ugotovitve, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku, glede protipravnosti, vzročne zveze me določenim ravnanjem in nastankom določene posledice ter glede nastanka prepovedane posledice. V konkretnem primeru je zato vezano na zaključek, da je toženec resno zagrozil, da bo napadel življenje oziroma telo tožnika, kar je pri tožniku povzročilo občutek ogroženosti.
Če strah zapusti trajne posledice, potem ena oblika premoženjske škode – strah preide v drugo – v duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079483
ZASP členi 9, 21, 57, 59. ZDDV-1 člen 3, 76. ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 193.
materialna avtorska pravica – odsotnost materialne avtorske pravice na uporabljenih glasbenih delih – neupravičena pridobitev – dokazno breme – plačilo DDV – zakonske zamudne obresti
Ker so, razen v 9. členu ZASP navedenih stvaritev, vsa avtorska dela varovana, tožena stranka pa uporabe nevarovanih stvaritev v smislu 9. člena ZASP ni zatrjevala, tožeči stranki varovanosti glasbenih del ni bilo treba dokazovati. Dolžna je bila zato trditi (in v primeru spornosti tudi dokazati) zgolj to, da je tožena stranka v svojih poslovalnicah glasbo predvajala. Sodišče prve stopnje ji je s tem, ko je zahtevalo, da dokaže ne le predvajanje glasbe, ampak tudi njene varovanosti, naložilo dokazno breme, ki ga ni dolžna nositi.
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dodano vrednost. Pri neposlovnih razmerjih namreč ne gre za promet blaga ali storitev, ki jih opravi davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti za plačilo.
ugotovitvena tožba – vsebina ugotovitvene tožbe – tožba na ugotovitev, da je terjatev iz sodne poravnave zapadla – sodba presenečenja
V tej zadevi sodišče tožbe v fazi predhodnega preizkusa ni zavrglo. Opravilo je tudi narok in izvedlo dokaz z ogledom. Vse to je kazalo, da bo sodišče o zahtevku meritorno odločilo. Ko je razpravljajoča sodnica glede dopustnosti tožbe zavzela drugačno stališče, je bilo stranki (posebej še tožnico) potrebno z njim seznaniti in jima omogočiti, da se ustrezno izjavita.
Sodba, s katero bi bilo ugotovljeno zgolj to, da je izpolnjen pogoj za zapadlost, ni sodba z vsebino po 3. odstavku 20. člena ZIZ. Povedano drugače: tožnica bi morala s tožbo zahtevati ugotovitev, da je terjatev po sodni poravnavi določenega dne zapadla. Ali je šlo pri posegu toženca za nedopusten poseg ali ne, pa bi bilo v tem postopku predhodno vprašanje.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0079976
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 52, 52/1, 59, 59/1. OZ člen 190, 199. SPZ člen 48, 48/3, 268.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v nepremičnino v lasti tretjega – prispevek zakonca – obligacijski zahtevek – neupravičena obogatitev – zastaranje – začetek teka zastaranja – pasivna legitimacija – nujno sosporništvo – aktivna legitimacija – kolektivna terjatev
Pravilno je sklepanje, da soglasje toženke za vlaganja v njeno nepremičnino ni bilo namenjeno samo njeni hčeri, temveč tudi tožniku, s katerim je hči takrat že živela v izvenzakonski skupnosti. Tožbeni zahtevek, s katerim tožnik terja povrnitev vlaganj, je zato treba presojati po pravilih neupravičene obogatitve in ne po pravilih o poslovodstvu brez naročila.
Tudi le eden od zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev lahko uveljavlja zahtevek za povrnitev vlaganj, ki predstavljajo skupno premoženje, čeprav gre za kolektivno terjatev obeh.
Tožnik je upravičen zahtevati povračilo povečane vrednosti nepremičnine samo v takšnem obsegu, kot ustreza njegovemu deležu na skupnem premoženju.
Petletni zastaralni rok začne teči z dnem, ko je tožnik izgubil posest nepremičnine (3. odstavek 48. člena SPZ) in se od leta 2006, ko toženka tožniku ni več dopuščala uporabe njene nepremičnine, pa do vložitve tožbe, še ni iztekel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070698
OZ člen 131. ZPP člen 7, 11, 11/4, 109, 109/1, 212.
krivdna odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – dokazna ocena – dejansko stanje – nastanek škode – trditveno in dokazno breme – žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje odvetnika
Dejstvo, da je tožnica priči po padcu povedala, da ji je spodrsnilo na talni razsvetljavi, ne dokazuje, da se je zatrjevani škodni dogodek dejansko tudi zgodil. Ker tožnica ni dokazala, da vtoževana škoda izvira iz zatrjevanega dogodka, je potrebno pritrditi odločitvi sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek iz navedenega razloga zavrnilo.
neupravičena pridobitev – uporaba nepremičnine – uporabnina – bivša zakonca – izključitev iz posesti in souporabe – (ne)prostovoljnost izselitve – nasilje
Tožnica bi bila po določbi 198. člena OZ presojani v povezavi s 190. členom OZ upravičena do uporabnine, če bi dokazala, da jo je toženec izključil iz soposesti in souporabe solastne (pravilno skupne) nepremičnine. Slednje je bilo sporno v postopku pred sodiščem prve stopnje in ostaja sporno tudi v pritožbi.
Sodišče druge stopnje sicer soglaša s stališčem sodbe, da sodna praksa (psihično) nasilje razlaga zelo restriktivno in razlog prenehanja uporabe nepremičnine ne smejo biti le slabi odnosi med solastnikoma, temveč mora biti nevzdržnost take stopnje, da druge rešitve ni, vendar je tožnica tovrstno dalj časa trajajoče psihično maltretiranje toženca tudi zatrjevala (in o njem izpovedovala).
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena po ZVEtL – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003
Ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL se lahko predlaga le glede stavb, na katerih je bila etažna lastnina vzpostavljena v postopku po istem zakonu, in glede stavbe, ki so bile zgrajene pred 1. 1. 2003.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079452
OZ člen 179. ZPP člen 8.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zlom prstanca desne roke – prosta presoja dokazov – ugotavljanje zmanjšanja življenjske aktivnosti
V skladu z načelom proste presoje dokazov je sodišču v pravdnem postopku prepuščeno, da po izvedenem dokaznem postopku in po presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, samo odloči, kateri dokaz bo štelo za odločilen in kakšna bo končna dokazna ocena vseh dokazov, ki so bili izvedeni.
SZ člen 117, 117/5, 123, 123/1, 128, 128/3, 147, 147/3. ZPP člen 214.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš – sklenitev prodajne pogodbe – stanje zemljiške knjige – oblikovanje tožbenega zahtevka – navidezna solastnina – dejanska etažna lastnina – kolizija pravic – pasivna legitimacija – rok za uveljavljanje pravice do odkupa – začetek teka roka – neprerekana dejstva – dedovanje pravice do odkupa – uporabnik stanovanja
V obravnavanem primeru gre za kolizijo dveh pravic: pravico denacionalizacijske upravičenke, kateri je sedanja toženka kot denacionalizacijska zavezanka vrnila 1/6 solastninski delež na stavbi, ter pravice bivših imetnikov stanovanjske pravice, ki od toženke zahtevajo odkup stanovanj v stavbi skladno z določbami SZ. Takšna kolizija bi se sicer razrešila v izključno korist denacionalizacijske upravičenke, tako da bi upravičenci do odkupa izgubili svoje pravice tudi glede tistega dela, za katerega je zavezanka za sklenitev pogodbe denacionalizacijska zavezanka, a takšnega rezultata ne opravičuje niti praksa ustavnega sodišča. Tožnikom torej ni mogoče odreči pravice do odkupa, če so sicer izpolnjeni zakonski pogoji.
Tožniki so tožbeni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe oblikovali pravilno, to za posamezno stanovanje, na katerem so imeli stanovanjsko pravico in ne za solastniški delež na celotni stavbi, saj stanovanjske pravice na ta način ni mogoče pretvoriti.
Pasivno legitimirana je lahko le toženka, ki je imela pravico uprave na teh stanovanjih, ne pa tudi ostali solastniki stavbe, kot so navedeni v zemljiški knjigi.
Ker je bilo v denacionalizacijskem postopku sporno, ali se bo nacionalizirano premoženje vračalo v obliki solastnine ali pa v obliki dejanske lastnine, je lahko 6 mesečni rok (prvi odstavek 123. člena SZ) začel teči šele po pravnomočnosti odločbe v denacionalizacijskem postopku.
Pravni prednik (četrtega) tožnika pred smrtjo ni uveljavljal pravice do odkupa stanovanja po sodni poti in zato ne gre za premoženjsko pravico, ki bi ob smrti prešla na njegove dediče.
pogodbeno določena cena del - DDV - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - fiksna pogodba - pravočasna izpolnitev pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka
V primeru, če v pogodbi ni določil o (ne)vračunavanju DDV, je potrebno šteti, da v pogodbi določena cena že vsebuje DDV, saj se kupec zanaša na ceno, kot je zapisana v pogodbi, razen če ni zatrjevano in izkazano, da je obstajal izrecen dodaten dogovor glede plačila DDV.
Če izpolnitvenemu času pripisuje bistven pomen le ena pogodbena stranka, druga pa tega ne sprejme kot takšen element pogodbe, bistvenost ostane na ravni motiva.
plačilo licenčnine za programsko opremo - splošni pogoji pogodbe
Ker se na višino obresti sklicuje vtoževani izpisek odprtih postavk, na splošne pogoje pa tudi vsak priloženi račun, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka seznanjena s splošnimi pogoji.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – neposredno plačilo podizvajalcu – dokazno breme – gradbena pogodba – kontna kartica – verodostojna listina
Kontna kartica ima značaj verodostojne listine.
Naročnik sme tudi brez posebnega pogodbenega dogovora opraviti plačilo neposredno podizvajalcu, če glavni izvajalec pripozna podizvajalčevo terjatev.
Za uspešnost neposrednega zahtevka podizvajalca zoper naročnika posla je nujen obstoj dospele terjatve izvajalca do naročnika posla.
Zaščita podizvajalca ne more biti zagotovljena na račun investitorja (naročnika). Podizvajalec je bil v pogodbenem odnosu s podjemnikom, zato je na njem dokaz o dobavi blaga in opravi storitev podizvajalcu; s tem pa tudi dokazovanje dejstva, da opravljena dela oz. storitve niso bila zajeta v začasnih mesečnih situacijah.
Ni res, da je sodišče prve stopnje le po naslovu pogodbe sklepalo, da gre za darilo, ampak je ugotavljalo tudi voljo in nagib pogodbenih strank. Na podlagi izpovedbe toženke, ki je sama povedala, da ji je zapustnica stanovanje hotela podariti in da je notar zapustnici pojasnil, kaj je darilna pogodba, je zanesljivo ugotovilo, da je bila volja in namen pogodbenih strank daritev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079419
OZ člen 131, 131/1, 239, 239/2. ZTFI člen 224. ZPP člen 8. SPZ člen 162.
pogodbena odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – pogodba o opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji – prodaja zastavljenih vrednostnih papirjev
Tožnica ni dokazala, da je v novembru 2007 oddala toženi stranki naročilo za prodajo zastavljenih vrednostnih papirjev. Neutemeljen je zato njen očitek, da je toženka z neizvedbo naročila kršila pogodbo. Ker tožnica ni dokazala protipravnosti toženkinega ravnanja oziroma enega od elementov odškodninskega pravnega razmerja, ni njene odškodninske odgovornosti.
sprememba tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – dovolitev spremembe tožbe – kršitev pravice do izjave – nova dejanska podlaga – sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka
Sodišče je vsebinsko odločalo (čeprav je tožena stranka tej spremembi nasprotovala, sodišče pa spremembe ni dovolilo) na podlagi oziroma o spremenjeni tožbi. Ker je lahko tožena stranka utemeljeno smatrala, da sprememba ni bila dovoljena, in zato ni mogla vedeti, da bo sodišče spremenjeno tožbo „uporabilo“ (oziroma odločalo o novem tožbenem zahtevku ter na podlagi - kar je v obravnavanem primeru pomembneje - novih trditev), ji je bila s takim postopanjem sodišča prve stopnje dejansko odvzeta možnost obravnavanja („obrambe“).
Tožeča stranka je postavila povsem nove trditve v zvezi z izročilno pogodbo, s katerimi je utemeljevala zatrjevano priposestvovanje. Ker so bile pred tem glede priposestvovanja podane zgolj splošne oziroma povsem „jedrnate“ trditve, je potrebno to navajanje šteti za novo postavljeno dejansko podlago, ki (sama za sebe) predstavlja spremembo istovetnosti tožbenega zahtevka (to je ugotovitvenega zahtevka, ki sta ga tožnika postavila že v tožbi, v pripravljalni vlogi pa ga opredelila kot podrednega), o katerem bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljevanju postopka.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – posebno premoženje zakonca – terjatve zakoncev – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca – izvenzakonska skupnost – nasprotna tožba
Ni nepomembno, da je bila tožnica na bolniški zaradi zdravljenja neplodnosti, torej zaradi prizadevanja, da oba s tožencem postaneta roditelja. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko tega prizadevanja ni štelo njej v škodo, pač pa obratno, kot njen trud za skupnost.
Če so bila v posebno premoženje enega vložena skupna sredstva, ima drugi zakonec na terjatvi, ki jo ta sredstva predstavljajo, delež kot na vsem drugem skupnem premoženju.
Če toženi zakonec meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice, mora vložiti nasprotno tožbo, ne glede na to, ali je vpisan v zemljiško knjigo.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – delen odvzem poslovne sposobnosti – kverulantstvo – konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti – vrnitev poslovne sposobnosti
Opisana dejanja udeleženca kažejo njegovo patološko nagnjenost k tožbarjenju, kar gre v njegovo škodo, kar pomeni, da ta okoliščina že v tolikšni meri vpliva na njegovo psihofizično stanje, da v tem obsegu ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
Pritožbeno sodišče soglaša, da gre pri zahtevku za ugotovitev ničnosti sklenjene prodajne pogodbe in pri zahtevku (oblikovalnemu) za razveljavitev prodajne pogodbe za uveljavljanje dveh različnih oblik neveljavnosti, za kateri je tudi predpisan različen način uveljavljanja (različen je tudi krog oseb, ki take zahtevke lahko uveljavljajo). A je vprašanje, o čem je bilo odločeno s pravnomočno zavrnjenim zahtevkom za ugotovitev, da je (sklenjena) pogodba neveljavna.
Sledeč razlogom Vrhovnega sodišča je tožnikov (podrejen) zahtevek „pogodba je neveljavna in se razveljavi“ potrebno interpretirati kot (enoten oziroma en) zahtevek, ki se glasi: „pogodba je izpodbojna in se razveljavi,“ oziroma kot zahtevek, ki se glasi: „pogodba se razveljavi.“ Toda ne le, da je tožba z zahtevkom za ugotovitev izpodbojnosti nedopustna (izpodbojnost ni pravica ali pravno razmerje); za tako ugotovitev tožnik (zaradi zahtevane razveljavitve) tudi nima (ni imel) pravnega interesa.
Odločitev o zahtevku za ugotovitev ničnosti sklenjene pogodbe je pogojena z utemeljenostjo zahtevka za sklenitev pogodbe.
Obveznost sklenitve pogodbe se lahko v obravnavani zadevi nanaša zgolj na sklenitev zavezovalnega pravnega posla, na pa na sklenitev razpolagalnega, ki je bil sklenjen že s sprejemom objavljene ponudbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0078984
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) člen 8. ZASP člen 182. ZPP člen 154.
uporaba slovenskega prava - avtorski honorar - priobčevanje glasbe preko predvajalnikov in sprejemnikov - svetovni repertoar - priobčitev javnosti preko satelita - dokazovanje z izvedencem - odmera stroškov - odpoved uveljavljanju materialnih avtorskih pravic - dokazno breme
Za pogodbene obveznosti, nastale s kršitvijo pravic intelektualne lastnine, se uporablja pravo države, za katero se zahteva zaščita oziroma, če gre za kršitev enotne pravice intelektualne lastnine skupnosti, pravo države, v kateri je bila kršitev storjena.