obvezno avtomobilsko zavarovanje – zahtevki zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja – specialni predpis – obseg zavarovalnega kritja – obseg škode, za katero odgovarja lastnik vozila
Terjatev zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje proti zavarovalnici iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja nima podlage v prvem odstavku 271. člena ZPIZ-1, ampak v določbah ZOZP kot specialnem predpisu. Določba ZPIZ-1 daje podlago tožnikovi terjatvi zoper povzročitelja, ne pa zoper zavarovalnico, pri kateri je imel sklenjeno obvezno zavarovanje. Za presojo, ali so z obveznim zavarovanjem kriti tudi zahtevki pokojninskega zavoda, je odločilen ZOZP kot specialni predpis, ki ureja zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
Tako kot v drugih primerih zavarovanja avtomobilske odgovornosti se tudi v tem primeru obseg zavarovane škode ne prekriva nujno z obsegom škode, za katero odgovarja lastnik vozila. Ker je po 18. členu ZOZP zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upravičen do poplačila iz zavarovanja šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev, oseba, ki je bila poškodovana v prometni nesreči, pa po neizpodbijanih ugotovitvah sodbe še ni bila poplačana, je tožbeni zahtevek neutemeljen.
Pritožnica ne more uspeti z navajanji glede (izvensodnih) dogovorov med pravdnima strankama v zvezi s pravdnimi stroški, ko je druga toženka ob podaji soglasja k umiku tožbe izrecno zahtevala povrnitev stroškov, katere je tudi konkretizirano opredelila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079452
OZ člen 179. ZPP člen 8.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zlom prstanca desne roke – prosta presoja dokazov – ugotavljanje zmanjšanja življenjske aktivnosti
V skladu z načelom proste presoje dokazov je sodišču v pravdnem postopku prepuščeno, da po izvedenem dokaznem postopku in po presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, samo odloči, kateri dokaz bo štelo za odločilen in kakšna bo končna dokazna ocena vseh dokazov, ki so bili izvedeni.
Pritožbeno sodišče soglaša, da gre pri zahtevku za ugotovitev ničnosti sklenjene prodajne pogodbe in pri zahtevku (oblikovalnemu) za razveljavitev prodajne pogodbe za uveljavljanje dveh različnih oblik neveljavnosti, za kateri je tudi predpisan različen način uveljavljanja (različen je tudi krog oseb, ki take zahtevke lahko uveljavljajo). A je vprašanje, o čem je bilo odločeno s pravnomočno zavrnjenim zahtevkom za ugotovitev, da je (sklenjena) pogodba neveljavna.
Sledeč razlogom Vrhovnega sodišča je tožnikov (podrejen) zahtevek „pogodba je neveljavna in se razveljavi“ potrebno interpretirati kot (enoten oziroma en) zahtevek, ki se glasi: „pogodba je izpodbojna in se razveljavi,“ oziroma kot zahtevek, ki se glasi: „pogodba se razveljavi.“ Toda ne le, da je tožba z zahtevkom za ugotovitev izpodbojnosti nedopustna (izpodbojnost ni pravica ali pravno razmerje); za tako ugotovitev tožnik (zaradi zahtevane razveljavitve) tudi nima (ni imel) pravnega interesa.
Odločitev o zahtevku za ugotovitev ničnosti sklenjene pogodbe je pogojena z utemeljenostjo zahtevka za sklenitev pogodbe.
Obveznost sklenitve pogodbe se lahko v obravnavani zadevi nanaša zgolj na sklenitev zavezovalnega pravnega posla, na pa na sklenitev razpolagalnega, ki je bil sklenjen že s sprejemom objavljene ponudbe.