OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0057197
OZ člen 133, 133/3.
pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup zaradi prometa – škoda, ki presega običajne meje – odškodninska odgovornost države – nepremoženjska škoda
Pravica do zdravega življenjskega okolja, ki je bila okrnjena tožnikom, je ustavna pravica pozitivnega statusa, kar pomeni, da pripada vsakomur, država pa jo mora zagotavljati. Iz tega izhaja, da mora država tudi na področju prometa sprejemati take ukrepe, da posamezniki zaradi prometa ne bodo izpostavljeni prekomernemu hrupu. Čim takšnih ukrepov (pa čeprav zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev) ne sprejeme in pride do obremenitev okolja, ki presegajo dovoljene meje, je podana njena odškodninska odgovornost zaradi kršitve obravnavane ustavne pravice.
ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse – spor majhne vrednosti – izvedba naroka
Tožena stranka je hkrati s pritožbo vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. Enak predlog je vložila že ob napovedi pritožbe (ko je nastala taksna obveznost). Sodišče prve stopnje je o njem že odločilo in toženi stranki plačilo odložilo do izdaje odločbe sodišča druge stopnje. Ker se tožena stranka zoper to odločitev ni pritožila, je postala pravnomočna in ne more biti predmet (ponovne) presoje v postopku odločanja o pritožbi zoper sodbo.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080917
ZGD-1 člen 31, 31/2, 679, 679/1. ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 131, 131/2.
podružnice – podružnica tujega podjetja – pravdna sposobnost – nevarna stvar - avtopralnica
Podružnica ne nastopa samostojno v svojem imenu in za svoj račun, temveč tuje podjetje preko nje kot organizacijske enote opravlja pridobitno dejavnost. Ker podružnica nima statusa pravne osebe, ne more biti pravdna stranka.
Iz smisla objektivne odgovornosti je jasno razbrati, da zakon pri presoji o tem, kaj je nevarna stvar, nima v mislih običajne, vsakdanje nevarnosti. Ko definira objektivno odgovornost, zakon to obliko odgovornosti pogojuje z virom povečane nevarnosti. Sodna praksa šteje, da gre za takšno nevarnost, kadar pri običajni rabi obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda, ki se ji ni mogoče izogniti, tudi če se pri opravljanju dejavnosti ali uporabi stvari uporabi vsa dolžna skrbnost, in je pri tem ob normalnem teku dogodkov pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna. Pri običajnem pranju avtomobila v avtopralnici, kar je dandanes že del vsakdanjih opravil, pa po presoji pritožbenega sodišča ne obstaja povečana nevarnost nastanka škoda.
Pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni, kadar lahko tožeča stranka isti cilj doseže z dajatveno tožbo. Ugotovitvena tožba in sodba o ugotovitvi dejstev ni mogoča.
V obravnavanem primeru dolžnica predloga za obročno plačilo sodne takse ni podala (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Sodišče osnove za sprejem odločitve o obročnem plačilu sodne takse tako ni imelo, dolžnica ob neobstoju sodne odločbe o obročnem plačilu sodne takse pa ne podlage za obročno odplačilo, kljub premoženjskim razmeram, ki jih zatrjuje. Njena obveznost plačila sodne takse v 8 dneh po vročitvi plačilnega naloga ni bila spremenjena in z delnim plačilom sodne takse je ni izpolnila. V posledici neizpolnitve jo zadenejo sankcije iz izpodbijanega sklepa.
ZST-1 člen 1, 1/1, 11, 11/2, 12. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - imetništvo vrednostnih papirjev - skupna vrednost - nedovoljene pritožbene novote
Poudarjanje, da je potrebno tudi z vrednostnimi papirji (tako kot z ostalim premoženjem) ravnati gospodarno (preudarno) in jih ne prodajati vse povprek, je načeloma seveda pravilno. Vendar pritožnik popolnoma spregleda pomembno okoliščino, in sicer da je plačilo sodne takse za sodno varstvo, ki ga uveljavlja, njegova zakonska obveznost. Z ozirom na to je očitek, češ da gre za siljenje poštenih državljanov v prodajo premoženja (in omenjanje ravnanja njegove žene), ne zgolj neutemeljen, ampak hkrati tudi neprimeren.
OZ člen 747, 747/1. ZPP člen 7, 214, 214/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – skladiščna pogodba – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – povzemanje podatkov iz prilog – prekluzija – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Ker je torej tožeča stranka izkazala obstoj skladiščne pogodbe, njeno realizacijo in dogovor o ceni skladiščenja, se je trditveno in dokazno breme o tem, da je skladiščna pogodba z izpolnitvijo prenehala, prevalilo na toženo stranko.
Zgolj s pavšalnimi trditvami (kar pa očitki, da so zatrjevane cene skladiščenja previsoke, neobičajne, da ne ustrezajo tržnim cenam vsekakor so) tožena stranka s strani tožeče stranke zatrjevanega dogovora o cenah skladiščenja ne more izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0078963
URS člen 25. ZPP člen 105a, 105a/3.
pravica do pravnega sredstva - dovoljenost pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - opozorilo na pravne posledice - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Sklep o zavrnitvi toženkine vloge za taksno oprostitev v pritožbenem postopku je postal pravnomočen. Vse sedanje pritožbene navedbe, ki izražajo nestrinjanje z zavrnilno odločitvijo glede taksne oprostitve za pritožbo, so zato prepozne in nedovoljene.
Očitke, da je 3. odstavek 105.a člena ZPP v neskladju z Ustavo RS, je zavrnilo že Vrhovno sodišče RS.
Pošiljatelj je po zakonski definiciji naročnik ali oseba, ki na osnovi sklenjene pogodbe s prevoznikom preda tovor za prevoz.
Naročnik je tisti, ki sklene v svojem imenu zase ali za drugega s prevoznikom prevozno pogodbo. Pošiljatelj pa je ali naročnik ali oseba, ki na podlagi sklenjene pogodbe s prevoznikom preda tovor za prevoz.
Pogodbeni stranki prevozne pogodbe sta naročnik prevoza, ki je po prej navedenem lahko sočasno pošiljatelj, in prevoznik. Osebe na strani pošiljke so: - oseba, ki se ji prevoznik obveže, da bo opravil prevoz; - pošiljatelj; - prejemnik.
Tožena stranka je predala tovor za prevoz in s tem je po citirani definiciji ZPPCP-1 pošiljatelj, ni pa stranka prevozne pogodbe.
rok za plačilo sodne takse – zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse – ponovna oživitev taksne obveznosti – stanje ob prejemu plačilnega naloga – skrbnost
Ker je z zavrženjem predloga za obročno plačilo oživela taksna obveznost, h plačilu katere je bila tožeča stranka že pozvana in na posledice neplačila že opozorjena s plačilnim nalogom, pritožnik nepravilno meni, da bi moral biti v sklepu o zavrženju predloga ponovno določen rok plačila. Tudi brez ponovnega opozorila na 15. dnevni rok plačila in pravne posledice neplačila taksne obveznosti je ob ustrezni skrbnosti, ki se od stranke pričakuje, jasno, da je zaradi neuspešnega poskusa doseči obročno plačilo, takso treba plačati – v času in pod pogoji, ki so bili določeni v plačilnem nalogu.
regres za letni dopust - povračila stroškov v zvezi z delom - javni prevoz - kilometrina
Delavec je v skladu z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek, upravičen do povračila stroškov kilometrine, če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Delavec nima možnosti prevoza z javnim prevoznim sredstvom ne le takrat, ko takšnega prevoznega sredstva na določeni relaciji ni, ampak tudi takrat, ko prevoz s takšnim prevoznim sredstvom ne bi zadostil njegovemu namenu. Takšna situacija nastopi tudi takrat, ko delavec v primeru uporabe javnega prevoznega sredstva na delo ne bi prišel pravočasno. Zato je tožnica upravičena do povračila kilometrine za celotno pot do sedeža tožene stranke, kjer je tožnica delo opravljala.
stroški postopka – izrek odločbe o ustavitvi postopka
Ker potni stroški obdolženca in nagrada in potrebni izdatki zagovornika v izreku pravnomočne odločbe o ustavitvi postopka niso bili zajeti, je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da nima podlage, da bi pritožniku priznalo stroške iz 7. in 9. točke 1. odstavka 143. člena ZP-1 (tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v odločbi I Ips 39302/2010-48). Pravilnost take odločitve pritožnik ne more izpodbiti z navedbami, da mu gre pravica do povrnitve stroškov že na podlagi določbe 4. odstavka 144. člena ZP-1, ki po njegovem tolmačenju avtomatično zajema vse nastale stroške. Določba 1. odstavka 145. člena ZP-1 namreč izrecno določa, da sodišče o tem, kdo plača stroške in kolikšni so, odloči v sodbi o prekršku. Slednja je v konkretnem primeru postala pravnomočna, pritožnik pa možnosti pritožbe, v kateri bi lahko izpodbijal odločitev o stroških postopka, ni izkoristil.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-85/14-13, odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Do odprave ugotovljenega neskladja se 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o le delni oprostitvi plačila sodnih taks za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nad zneskom 100,00 EUR napačna, saj toženec izpolnjuje vse pogoje za taksno oprostitev v celoti.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069100
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZPP člen 7, 142, 142/3, 142/4, 212, 224, 224/1, 224/4.
plačilo sodne takse – vrnitev v prejšnje stanje – materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme – vročilnica – izpodbijanje vročilnice
Glede na to, da se v spisu nahaja pravilno izpolnjeno obvestilo o opravljeni vročitvi, sodišču dolžnika, ki le pavšalno zatrjuje napačno vročitev, ni treba pozvati, da dopolni svoje navedbe ali predloži dokaze glede spornih dejstev.
Dolžnik je sicer res uveljavljal napačno vročitev, vendar pa je v vlogi navedel tudi, da plačilnega naloga ni prejel, ker so bili v njegovem stanovanjskem bloku v februarju 2011 poštni predalčniki demolirani in je moral namestiti novega. Take navedbe po svoji vsebini pomenijo uveljavljanje upravičenega razloga za zamudo roka za plačilo sodne takse in bi jih sodišče kot take tudi moralo obravnavati.
ZVZD-1 člen 54, 54/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - začasna nezmožnost za delo
Delodajalec delavcu, ki le začasno ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga se zahteva trajno neizpolnjevanje zahtevanih pogojev.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazal s tem, da je lastnik stanovanja v kraju izobraževanja. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
plača - kilometrina - plačilo za delo - obveznost plačila - dnevnice - regres za letni dopust - bruto - neto
Tožena stranka je odločitev sodišča prve stopnje, ki se nanaša na dnevnice, prerekala le z navedbo, da so bile dnevnice že zajete v dogovorjenem znesku plačila za prevožene kilometre. Ker so tožniki dokazali, da takšen dogovor ni obstajal, je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je tožena stranka tožnikom dolžna izplačati tudi dnevnice, pravilna, saj temelji na določilu 130. čl. ZDR, po katerem je delodajalec delavcu dolžan povrniti stroške, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.
Prejemki iz delovnega razmerja se pravilno določajo v bruto zneskih. Obračun in plačevanje davkov in prispevkov določa ZDavP-2. Ta določa, da se davki in prispevki obračunajo ob vplačilu, glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo. Zato je nepravilno, če izrek sodbe navaja neto zneske, na katere mora tožena stranka obračunati in vplačati davke in prispevke.