Odločilno za preizkus pristojnosti je dejansko stanje ob vložitvi tožbe. Spremembe, ki nastanejo po vložitvi tožbe (predloga za izvršbo) in bi bile za odločanje o pristojnosti pomembne, se ne upoštevajo. Sodišče, ki je bilo pristojno v času vložitve tožbe ostane pristojno tudi za nadaljevanje postopka, čeprav so se med postopkom spremenile okoliščine. Gre za „ustalitev“ pristojnosti – perpetuatio fori.
SZ-1 člen 25, 28, 30, 30/2. SPZ člen 68. OZ člen 190, 197, 199.
skupnost etažnih lastnikov – delitev stroškov, ki nimajo podlage v sklepu etažnih lastnikov – neupravičena obogatitev – poslovodstvo brez naročila – upravljanje večstanovanjske stavbe – bremena skupne stvari
Upravnik ni upravičen do povrnitve stroškov zastopanja v (še ne zaključeni) pravdi, ki jo vodi del etažnih lastnikov v zvezi s skupnimi deli stavbe v etažni lastnini, če odločitev o vložitvi tožbe ni bila sprejeta s potrebno večino etažnih lastnikov.
Do povrnitve stroškov, plačanih za izvedbo popravil, ki nimajo podlage v sklepu etažnih lastnikov, je upravnik upravičen le ob izpolnjenosti predpostavk za poslovodstvo brez naročila (199. člen OZ).
V obravnavanem primeru dolžnica predloga za obročno plačilo sodne takse ni podala (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Sodišče osnove za sprejem odločitve o obročnem plačilu sodne takse tako ni imelo, dolžnica ob neobstoju sodne odločbe o obročnem plačilu sodne takse pa ne podlage za obročno odplačilo, kljub premoženjskim razmeram, ki jih zatrjuje. Njena obveznost plačila sodne takse v 8 dneh po vročitvi plačilnega naloga ni bila spremenjena in z delnim plačilom sodne takse je ni izpolnila. V posledici neizpolnitve jo zadenejo sankcije iz izpodbijanega sklepa.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080917
ZGD-1 člen 31, 31/2, 679, 679/1. ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 131, 131/2.
podružnice – podružnica tujega podjetja – pravdna sposobnost – nevarna stvar - avtopralnica
Podružnica ne nastopa samostojno v svojem imenu in za svoj račun, temveč tuje podjetje preko nje kot organizacijske enote opravlja pridobitno dejavnost. Ker podružnica nima statusa pravne osebe, ne more biti pravdna stranka.
Iz smisla objektivne odgovornosti je jasno razbrati, da zakon pri presoji o tem, kaj je nevarna stvar, nima v mislih običajne, vsakdanje nevarnosti. Ko definira objektivno odgovornost, zakon to obliko odgovornosti pogojuje z virom povečane nevarnosti. Sodna praksa šteje, da gre za takšno nevarnost, kadar pri običajni rabi obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda, ki se ji ni mogoče izogniti, tudi če se pri opravljanju dejavnosti ali uporabi stvari uporabi vsa dolžna skrbnost, in je pri tem ob normalnem teku dogodkov pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna. Pri običajnem pranju avtomobila v avtopralnici, kar je dandanes že del vsakdanjih opravil, pa po presoji pritožbenega sodišča ne obstaja povečana nevarnost nastanka škoda.
Pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni, kadar lahko tožeča stranka isti cilj doseže z dajatveno tožbo. Ugotovitvena tožba in sodba o ugotovitvi dejstev ni mogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0078963
URS člen 25. ZPP člen 105a, 105a/3.
pravica do pravnega sredstva - dovoljenost pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - opozorilo na pravne posledice - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Sklep o zavrnitvi toženkine vloge za taksno oprostitev v pritožbenem postopku je postal pravnomočen. Vse sedanje pritožbene navedbe, ki izražajo nestrinjanje z zavrnilno odločitvijo glede taksne oprostitve za pritožbo, so zato prepozne in nedovoljene.
Očitke, da je 3. odstavek 105.a člena ZPP v neskladju z Ustavo RS, je zavrnilo že Vrhovno sodišče RS.
OZ člen 747, 747/1. ZPP člen 7, 214, 214/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – skladiščna pogodba – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – povzemanje podatkov iz prilog – prekluzija – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Ker je torej tožeča stranka izkazala obstoj skladiščne pogodbe, njeno realizacijo in dogovor o ceni skladiščenja, se je trditveno in dokazno breme o tem, da je skladiščna pogodba z izpolnitvijo prenehala, prevalilo na toženo stranko.
Zgolj s pavšalnimi trditvami (kar pa očitki, da so zatrjevane cene skladiščenja previsoke, neobičajne, da ne ustrezajo tržnim cenam vsekakor so) tožena stranka s strani tožeče stranke zatrjevanega dogovora o cenah skladiščenja ne more izpodbiti.
ZST-1 člen 1, 1/1, 11, 11/2, 12. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - imetništvo vrednostnih papirjev - skupna vrednost - nedovoljene pritožbene novote
Poudarjanje, da je potrebno tudi z vrednostnimi papirji (tako kot z ostalim premoženjem) ravnati gospodarno (preudarno) in jih ne prodajati vse povprek, je načeloma seveda pravilno. Vendar pritožnik popolnoma spregleda pomembno okoliščino, in sicer da je plačilo sodne takse za sodno varstvo, ki ga uveljavlja, njegova zakonska obveznost. Z ozirom na to je očitek, češ da gre za siljenje poštenih državljanov v prodajo premoženja (in omenjanje ravnanja njegove žene), ne zgolj neutemeljen, ampak hkrati tudi neprimeren.
rok za plačilo sodne takse – zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse – ponovna oživitev taksne obveznosti – stanje ob prejemu plačilnega naloga – skrbnost
Ker je z zavrženjem predloga za obročno plačilo oživela taksna obveznost, h plačilu katere je bila tožeča stranka že pozvana in na posledice neplačila že opozorjena s plačilnim nalogom, pritožnik nepravilno meni, da bi moral biti v sklepu o zavrženju predloga ponovno določen rok plačila. Tudi brez ponovnega opozorila na 15. dnevni rok plačila in pravne posledice neplačila taksne obveznosti je ob ustrezni skrbnosti, ki se od stranke pričakuje, jasno, da je zaradi neuspešnega poskusa doseči obročno plačilo, takso treba plačati – v času in pod pogoji, ki so bili določeni v plačilnem nalogu.
Pošiljatelj je po zakonski definiciji naročnik ali oseba, ki na osnovi sklenjene pogodbe s prevoznikom preda tovor za prevoz.
Naročnik je tisti, ki sklene v svojem imenu zase ali za drugega s prevoznikom prevozno pogodbo. Pošiljatelj pa je ali naročnik ali oseba, ki na podlagi sklenjene pogodbe s prevoznikom preda tovor za prevoz.
Pogodbeni stranki prevozne pogodbe sta naročnik prevoza, ki je po prej navedenem lahko sočasno pošiljatelj, in prevoznik. Osebe na strani pošiljke so: - oseba, ki se ji prevoznik obveže, da bo opravil prevoz; - pošiljatelj; - prejemnik.
Tožena stranka je predala tovor za prevoz in s tem je po citirani definiciji ZPPCP-1 pošiljatelj, ni pa stranka prevozne pogodbe.
plačilni nalog - ugovor - sodne takse - pritožba - individualni delovni spor premoženjske narave - nastanek taksen obveznosti - odškodninska odgovornost delodajalca - pritožba - sprememba predpisa
V tem sporu je tožnik od tožene stranke vtoževal plačilo odškodnine v vrednosti 41.000,00 EUR. Z začetkom veljavnosti ZST-1B so bile z dnem 10. 8. 2013 določene sodne takse tudi v individualnih delovnih sporih premoženjske narave (taksna tarifa 2.2). Če ZST-1 ali taksna tarifa ne določata drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Zato je za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožnik ob vložitvi pritožbe zoper sklep takse ni plačal, mu je sodišče utemeljeno izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
dodatek za bivanje - Zoisova štipendija
Tožnica je v vlogi za nadaljnjo prejemanja Zoisove štipendije navedla, da se bo izobraževala izven kraja svojega stalnega prebivališča in da bo stanovala v kraju študija. Začasno prebivališče je pri upravnem organu prijavila dne 15. 10. 2012. Potrdilo je priložila vlogi za Zoisovo štipendijo. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Določbe 30. člena v zvezi s 26. členom ZŠtip ni mogoče razlagati niti uporabiti na način, kot se zavzema v pritožbi tožena stranka, to je, da bi moral bit izpolnjen pogoj prijave začasnega prebivališča za priznanje pravice do dodatka za bivanje izven kraja stalnega prebivališča, že na dan začetka študijskega leta, to je z dnem, ko je štipendistu priznano nadaljnje uživanje Zoisove štipendije.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazal s tem, da je lastnik stanovanja v kraju izobraževanja. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje izven kraja študija - stalno prebivališče - začasno prebivališče - prijava
Tožnik je svoje dejansko bivanje od 1. 10. 2012 dalje izkazal s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja, s plačili predujma in stanarin in s svojo izpovedjo. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
ugovor aktivne legitimacije - spor majhne vrednosti - vložitev pripravljalnih vlog po odgovoru na tožbo
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo vsebino odgovora na tožbo in štelo, da navedb v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije sploh ni bilo.
Temu ni tako, saj je je tožena stranka navedla, tako kot je povzela v pritožbo: “Tožeča stranka ni upravičenec do vložitve predmetnega zahtevka. Iz listin, ki jih je predložila, ne izhaja, da naj bi tožeči stranki nastala zatrjevana škoda iz naslova ne odprave napak v garancijski dobi.”
Tožena stranka je smela nato v pripravljalni vlogi odgovoriti na navedbe tožeče stranke in ni navajala novih dejstev.
Prvotne kratke navedbe je le dopolnila, kar je smela in bi jo smelo do tega, če ne bi tega sama storila, pripeljati tudi sodišče prve stopnje samo v okviru materialnega procesnega vodstva.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je s sklepom U-I-85/14-13 ugotovilo, da je 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
Pri tožnici zaradi cervikalnega in lumbalnega sindroma ter arterijske hipertenzije ni prišlo do takšnih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta, na katerega je bila razporejena (delo pomožnega kuharja). Zato v tožničinem primeru ni izkazana zmanjšana delovna zmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti iz drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1.