ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o nastanitvi študenta v dijaškem domu, iz katere izhaja, da ima pravico bivati v tem domu od dneva podpisa te pogodbe (začetek študijskega leta). Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazal s tem, da je lastnik stanovanja v kraju izobraževanja. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
regres za letni dopust - povračila stroškov v zvezi z delom - javni prevoz - kilometrina
Delavec je v skladu z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek, upravičen do povračila stroškov kilometrine, če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Delavec nima možnosti prevoza z javnim prevoznim sredstvom ne le takrat, ko takšnega prevoznega sredstva na določeni relaciji ni, ampak tudi takrat, ko prevoz s takšnim prevoznim sredstvom ne bi zadostil njegovemu namenu. Takšna situacija nastopi tudi takrat, ko delavec v primeru uporabe javnega prevoznega sredstva na delo ne bi prišel pravočasno. Zato je tožnica upravičena do povračila kilometrine za celotno pot do sedeža tožene stranke, kjer je tožnica delo opravljala.
stroški postopka – izrek odločbe o ustavitvi postopka
Ker potni stroški obdolženca in nagrada in potrebni izdatki zagovornika v izreku pravnomočne odločbe o ustavitvi postopka niso bili zajeti, je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da nima podlage, da bi pritožniku priznalo stroške iz 7. in 9. točke 1. odstavka 143. člena ZP-1 (tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v odločbi I Ips 39302/2010-48). Pravilnost take odločitve pritožnik ne more izpodbiti z navedbami, da mu gre pravica do povrnitve stroškov že na podlagi določbe 4. odstavka 144. člena ZP-1, ki po njegovem tolmačenju avtomatično zajema vse nastale stroške. Določba 1. odstavka 145. člena ZP-1 namreč izrecno določa, da sodišče o tem, kdo plača stroške in kolikšni so, odloči v sodbi o prekršku. Slednja je v konkretnem primeru postala pravnomočna, pritožnik pa možnosti pritožbe, v kateri bi lahko izpodbijal odločitev o stroških postopka, ni izkoristil.
Ker je izvršitelj stroške v višini 477,48 EUR, ki jih je upnik priglasil kot nadaljnje izvršilne stroške, dobil poplačane iz prejete kupnine za prodano osebno vozilo, sta s tem dolžnika te stroške izvršitelja posredno že plačala izvršitelju, zato jih dolžnikoma v (ponovno) plačilo ni mogoče naložiti. Kljub temu pa je bilo potrebno te stroške odmeriti kot nadaljnje izvršilne stroške.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je že z začetkom študijskega leta (na dan 1. 10. 2012) bival na začasnem naslovu, zato je že na ta dan izpolnjeval pogoje za dodelitev dodatka za bivanje v kraju študija. Res je šele 8. 10. 2013 prijavil začasno prebivališče, vendar ZŠtip, Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij ter Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za bivanje prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno imeti začasno prebivališče urejeno. Navedeno ni izhajalo niti iz Javnega poziva za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013. Zato za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013 tožena stranka ni imela pravne podlage zahtevati od štipendistov potrdila o začasnem prebivališču, in sicer na prvi dan začetka šolskega oz. študijskega leta 2012/2013 oz. najkasneje tri dni po začetku šolskega oz. študijskega leta, zaradi česar tožniku neutemeljeno ni priznala dodatka za bivanje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 450, 450/1, 453, 454, 454/2, 494. OZ člen 459, 461, 461/1, 468, 468/1.
spor majhne vrednosti – prekluzija – narok – stvarne napake – jamčevalni zahtevki – grajanje napak
Postopek v sporih majhne vrednosti teče na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Pravdni stranki morata vse navedbe podati v za to predvidenih vlogah (torej v tožbi oziroma odgovoru na tožbo in eni pripravljalni vlogi). Dejstva in dokazi, ki navajata izven teh vlog, se ne upoštevajo.
ZPIZ-1 člen 110, 110/7, 110/7-2, 392, 292/1, 427, 427/4. ZPIZ-92 člen 72, 72/2, 72/4, 72/4-2.
vdovska pokojnina - družinska pokojnina
Zgolj na podlagi dopolnitve pokojninske dobe, ki jo je dopolnil tožničin pokojni mož v Republiki Sloveniji, ni mogoče pridobiti pravice do vdovske pokojnine. Za priznanje pravice morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Tožnica ne izpolnjuje pogojev niti po določbah ZPIZ/92, niti po določbah ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, zato njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožnici povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - sodna razveza - datum prenehanja delovnega razmerja
Tožnik v pritožbi utemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da prisojena odškodnina po 118. členu delavcu zagotavlja določeno socialno varnost do nove zaposlitve in da iz tega razloga delavec ni upravičen do nadomestila plače in drugih pravic iz delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar je sodišče prve stopnje pogodbo o zaposlitvi tožnika razvezalo z dnem odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšna odločitev sodišča prve stopnje ni v skladu z uveljavljeno sodno prakso in izniči institut sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in razvezalo pogodbo o zaposlitvi z dnem sprejema odločitve sodišča prve stopnje.
prekinitev postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne vpliva na potek pravde, vendar pa sodišče lahko odloči, da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu.
brezposelnost - denarno nadomestilo - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Ker dohodek, ki ga zavarovanec v času prejemanja denarnega nadomestila prejme za opravljeno delo, ne vpliva na izgubo denarnega nadomestila, rok osmih dni, določen v četrtem odstavku 124. člena ZUTD, ne more biti podlaga za odločitev o tem, ali je tožnik postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD in za zaključek, da tožniku, ki ni postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD, preneha pravica do denarnega nadomestila. Rok osmih dni, v katerem naj bi zavarovanec obvestil zavod o prejetem dohodku, ni določen v 67. členu ZUTD, pač pa je v tej določbi določeno, da so zavarovanci po opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo zavod dolžni obveščati sproti.
Ker sprotno obveščanje v določbi 67. člena ZUTD niti v katerikoli drugi določbi tega zakona ni definirano, niti ni časovno in terminsko opredeljeno, je potrebno vprašanje, ali je zavarovanec postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD, presojati za vsak konkreten primer, pri tem pa upoštevati tudi dejstvo, ali gre za takšen prejeti dohodek, ki vpliva na zmanjšanje denarnega nadomestila v smislu prvega odstavka 67. člena zakona ali ne, saj je v delu petega odstavka 67. člena določeno, da se denarno nadomestilo zavarovancu zniža v mesecu, v katerem je prejel plačilo za delo, oziroma v naslednjem mesecu po prejetem plačilu.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012787
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - krivdna odgovornost
Tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel zaradi nezgode na delovnem mestu. Ko je splezal v škatlo, da bi potlačil folijo, ki bi jo moral z viličarjem odpeljati iz obrata, se je škatla, ki je stala na paleti, prevrnila, tožnik je padel na desno roko in se udaril. Škatla z odpadno folijo ni nevarna stvar. Prevažanje škatle z viličarjem ni nevarna dejavnost, zato ni podana objektivna odgovornost prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca) za vtoževano škodo. Prvotoženi stranki ni mogoče očitati, da ni poskrbela za varno delo svojih delavcev, zato ta ne odgovarja niti krivdno.
plačilni nalog - ugovor - sodne takse - pritožba - individualni delovni spor premoženjske narave - nastanek taksen obveznosti - odškodninska odgovornost delodajalca - pritožba - sprememba predpisa
V tem sporu je tožnik od tožene stranke vtoževal plačilo odškodnine v vrednosti 41.000,00 EUR. Z začetkom veljavnosti ZST-1B so bile z dnem 10. 8. 2013 določene sodne takse tudi v individualnih delovnih sporih premoženjske narave (taksna tarifa 2.2). Če ZST-1 ali taksna tarifa ne določata drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Zato je za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožnik ob vložitvi pritožbe zoper sklep takse ni plačal, mu je sodišče utemeljeno izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse.
V postopku v delovnih sporih se stranke oziroma udeleženci ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti (10. člen ZDSS-1). Izbirna pravica iz prvega odstavka 8. člena ZDSS-1 je določena v korist delavca. Ta ima možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti, ali pa pri sodišču posebne pristojnosti.
Pri tožnici zaradi cervikalnega in lumbalnega sindroma ter arterijske hipertenzije ni prišlo do takšnih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta, na katerega je bila razporejena (delo pomožnega kuharja). Zato v tožničinem primeru ni izkazana zmanjšana delovna zmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti iz drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013198
ZDR člen 184. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - odbitna franšiza
Med toženima strankama (delodajalcem in zavarovalnico, kjer je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost) je bila dogovorjena odbitna franšiza, ki znaša 10 % od odškodnine, vendar ne manj kot 250,00 EUR. Ker odbitna franšiza pomeni lastno udeležbo zavarovanca (prvo tožene stranke) pri škodi, 10 % odškodnine plača tožniku prvo tožena stranka sama.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069100
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZPP člen 7, 142, 142/3, 142/4, 212, 224, 224/1, 224/4.
plačilo sodne takse – vrnitev v prejšnje stanje – materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme – vročilnica – izpodbijanje vročilnice
Glede na to, da se v spisu nahaja pravilno izpolnjeno obvestilo o opravljeni vročitvi, sodišču dolžnika, ki le pavšalno zatrjuje napačno vročitev, ni treba pozvati, da dopolni svoje navedbe ali predloži dokaze glede spornih dejstev.
Dolžnik je sicer res uveljavljal napačno vročitev, vendar pa je v vlogi navedel tudi, da plačilnega naloga ni prejel, ker so bili v njegovem stanovanjskem bloku v februarju 2011 poštni predalčniki demolirani in je moral namestiti novega. Take navedbe po svoji vsebini pomenijo uveljavljanje upravičenega razloga za zamudo roka za plačilo sodne takse in bi jih sodišče kot take tudi moralo obravnavati.
delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi – lastninska pravica – stanovanjski stroški – stroški vodenja rezervnega sklada – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Etažni lastnik po tem, ko je upravnika obvestil o spremembi lastninske pravice, ne odgovarja za stroške upravljanja in druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske hiše, kamor sodijo tudi vplačila v rezervni sklad.