redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je ukinila tožničino delovno mesto, njeno delo pa razporedila na ostale prodajalke v poslovalnici in regionalno vodjo. Zaradi ukinitve delovnega mesta, ki ga je zasedala tožnica, je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
regres za letni dopust - povračila stroškov v zvezi z delom - javni prevoz - kilometrina
Delavec je v skladu z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek, upravičen do povračila stroškov kilometrine, če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Delavec nima možnosti prevoza z javnim prevoznim sredstvom ne le takrat, ko takšnega prevoznega sredstva na določeni relaciji ni, ampak tudi takrat, ko prevoz s takšnim prevoznim sredstvom ne bi zadostil njegovemu namenu. Takšna situacija nastopi tudi takrat, ko delavec v primeru uporabe javnega prevoznega sredstva na delo ne bi prišel pravočasno. Zato je tožnica upravičena do povračila kilometrine za celotno pot do sedeža tožene stranke, kjer je tožnica delo opravljala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Poleg tožnika je bilo na čakanju večje število delavcev, ki jim je bila potem odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi določb od 96. do 102. člena ZDR. Sodišče prve stopnje je preuranjeno presodilo, da je bila individualna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku zakonita, ne da bi razčistilo, kakšen je bil položaj ostalih delavcev na čakanju in ne da bi se opredelilo do tega, ali so se potrebe po delu tožnika in potrebe po delu ostale (večje) skupine delavcev med odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ostalim delavcem kakorkoli spremenile.
prekinitev postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne vpliva na potek pravde, vendar pa sodišče lahko odloči, da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
stroški postopka – izrek odločbe o ustavitvi postopka
Ker potni stroški obdolženca in nagrada in potrebni izdatki zagovornika v izreku pravnomočne odločbe o ustavitvi postopka niso bili zajeti, je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da nima podlage, da bi pritožniku priznalo stroške iz 7. in 9. točke 1. odstavka 143. člena ZP-1 (tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v odločbi I Ips 39302/2010-48). Pravilnost take odločitve pritožnik ne more izpodbiti z navedbami, da mu gre pravica do povrnitve stroškov že na podlagi določbe 4. odstavka 144. člena ZP-1, ki po njegovem tolmačenju avtomatično zajema vse nastale stroške. Določba 1. odstavka 145. člena ZP-1 namreč izrecno določa, da sodišče o tem, kdo plača stroške in kolikšni so, odloči v sodbi o prekršku. Slednja je v konkretnem primeru postala pravnomočna, pritožnik pa možnosti pritožbe, v kateri bi lahko izpodbijal odločitev o stroških postopka, ni izkoristil.
ZVZD-1 člen 54, 54/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - začasna nezmožnost za delo
Delodajalec delavcu, ki le začasno ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga se zahteva trajno neizpolnjevanje zahtevanih pogojev.
V postopku v delovnih sporih se stranke oziroma udeleženci ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti (10. člen ZDSS-1). Izbirna pravica iz prvega odstavka 8. člena ZDSS-1 je določena v korist delavca. Ta ima možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti, ali pa pri sodišču posebne pristojnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Stališče tožene stranke, da ni bila dolžna določiti kriterije za določitev presežnih delavcev, ker je pogodbe o zaposlitvi odpovedala vsem delavcem, je napačno. Takšno stališče bi namreč pomenilo, da bi lahko delodajalec s tem, ko bi pogodbe odpovedal vsem delavcem zaradi popolnoma spremenjene sistemizacije delovnih mest, nove pogodbe ponudil le nekaterim delavcem, ne da bi upošteval kriterije za izbiro. S tem bi se obšla zakonska določba o obveznosti določitve kriterijev, ki varuje delavce pred tem, da delodajalec ne more arbitrarno določiti, komu bo ponudil nadaljevanje zaposlitve in komu te možnosti ne bo omogočil.
Tožena stranka ni izkazala kriterijev, na podlagi katerih je 80 delavcem ponudila v podpis pogodbe o zaposlitvi, tožniku pa ne in na podlagi katerega izločilnega kriterija tožniku ni bilo mogoče ponuditi pogodbe o zaposlitvi. Ker je prenehala potreba po opravljanju dela vsem delavcem, bi tožena stranka morala uporabiti kriterije in pojasniti, kdo izmed ostalih delavcev sodi v skupino primerljivih delavcev s tožnikom. Ker teh kriterijev tožena stranka ni določila, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi – lastninska pravica – stanovanjski stroški – stroški vodenja rezervnega sklada – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Etažni lastnik po tem, ko je upravnika obvestil o spremembi lastninske pravice, ne odgovarja za stroške upravljanja in druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske hiše, kamor sodijo tudi vplačila v rezervni sklad.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
dodatek za bivanje - Zoisova štipendija
Tožnica je v vlogi za nadaljnjo prejemanja Zoisove štipendije navedla, da se bo izobraževala izven kraja svojega stalnega prebivališča in da bo stanovala v kraju študija. Začasno prebivališče je pri upravnem organu prijavila dne 15. 10. 2012. Potrdilo je priložila vlogi za Zoisovo štipendijo. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Določbe 30. člena v zvezi s 26. členom ZŠtip ni mogoče razlagati niti uporabiti na način, kot se zavzema v pritožbi tožena stranka, to je, da bi moral bit izpolnjen pogoj prijave začasnega prebivališča za priznanje pravice do dodatka za bivanje izven kraja stalnega prebivališča, že na dan začetka študijskega leta, to je z dnem, ko je štipendistu priznano nadaljnje uživanje Zoisove štipendije.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je že z začetkom študijskega leta (na dan 1. 10. 2012) bival na začasnem naslovu, zato je že na ta dan izpolnjeval pogoje za dodelitev dodatka za bivanje v kraju študija. Res je šele 8. 10. 2013 prijavil začasno prebivališče, vendar ZŠtip, Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij ter Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za bivanje prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno imeti začasno prebivališče urejeno. Navedeno ni izhajalo niti iz Javnega poziva za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013. Zato za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013 tožena stranka ni imela pravne podlage zahtevati od štipendistov potrdila o začasnem prebivališču, in sicer na prvi dan začetka šolskega oz. študijskega leta 2012/2013 oz. najkasneje tri dni po začetku šolskega oz. študijskega leta, zaradi česar tožniku neutemeljeno ni priznala dodatka za bivanje.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069100
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZPP člen 7, 142, 142/3, 142/4, 212, 224, 224/1, 224/4.
plačilo sodne takse – vrnitev v prejšnje stanje – materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme – vročilnica – izpodbijanje vročilnice
Glede na to, da se v spisu nahaja pravilno izpolnjeno obvestilo o opravljeni vročitvi, sodišču dolžnika, ki le pavšalno zatrjuje napačno vročitev, ni treba pozvati, da dopolni svoje navedbe ali predloži dokaze glede spornih dejstev.
Dolžnik je sicer res uveljavljal napačno vročitev, vendar pa je v vlogi navedel tudi, da plačilnega naloga ni prejel, ker so bili v njegovem stanovanjskem bloku v februarju 2011 poštni predalčniki demolirani in je moral namestiti novega. Take navedbe po svoji vsebini pomenijo uveljavljanje upravičenega razloga za zamudo roka za plačilo sodne takse in bi jih sodišče kot take tudi moralo obravnavati.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-85/14-13, odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Do odprave ugotovljenega neskladja se 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o le delni oprostitvi plačila sodnih taks za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nad zneskom 100,00 EUR napačna, saj toženec izpolnjuje vse pogoje za taksno oprostitev v celoti.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - sodna razveza - odškodnina
Tožnica je toženo stranko šele po izteku petih dni, kolikor jih ima delavec na razpolago, da o razlogih za svojo odsotnost obvesti delodajalca v primeru večdnevnega izostanka z dela, obvestila o svoji odsotnosti z dela. S tem je kršila zakonsko določbo 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kršitev, ki jo je storila tožnica, ko je delodajalca obvestila o svoji upravičeni odsotnosti le en delovni dan prepozno, je tako majhna, da ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR (nemožnost nadaljevanja dela do izteka odpovednega roka). Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
zamudna sodba - plačilo razlike plače - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve
Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi je razvidno, da je vročevalec poskušal toženi stranki vročiti tožbo s prilogami in pozivom, naj nanjo odgovori, kar izhaja iz povratnice. Ker pisanja ni bilo mogoče izročiti osebi, pooblaščeni za sprejem ali delavcu v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, je vročevalec v hišnem predalčniku tožene stranke pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, da lahko pisanje prevzame na pošti v 15 dneh, sicer se bo po teku tega roka štelo, da je pisanje vročeno. Iz obvestila je razvidno, da je vročevalec po poteku roka priporočeno pismo pustil v hišnem predalčniku tožene stranke na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Tožena stranka se je v pritožbi sklicevala, da je bil kršen postopek, ker ni bila seznanjena s postopkom pred delovnim sodiščem, vendar ni trdila, da obvestila ni prejela in da obvestilo ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, skupaj z opozorilom, da se bo, v kolikor v 15 dneh od dneva, ko je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku, pošiljke ne bo prevzela, štelo, da je bila vročitev opravljena. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor, kar je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje izven kraja študija - stalno prebivališče - začasno prebivališče - prijava
Tožnica je v vlogi za uveljavlitev pravice oz. za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije navedla, da se bo izobraževala zunaj kraja stalnega prebivališča, da je sklenila najemno pogodbo in da od 1. 10. 2012 dejansko biva v kraju študija. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Fizična oseba, ki začasno prebiva izven kraja stalnega prebivališča, je dolžna prijaviti začasno prebivališče v treh dneh od njene naselitve, vendar pa opustitev te dolžnosti pomeni prekršek, ki se po 25. člena Zakona o prijavi prebivališča, kaznuje s predpisano globo, ne pa s tem, da se fizični osebi ne prizna pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča.
ZDSS-1 člen 82. ZŠtip člen 41, 41/3, 42, 47, 47/1, 48.
Zoisova štipendija - nadaljnje prejemanje - javni poziv - pravna narava roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - mirovanje štipendijskega razmerja
V primeru zamude roka za vložitev vloge za nadaljnje prejemanje štipendije je potrebno dopustiti uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje.
Tožnik je bil v tako slabem zdravstvenem stanju, da v roku iz javnega poziva ni bil sposoben sestaviti in oddati vloge za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijani prvostopenjski upravni akt o mirovanju štipendijskega razmerja za šolsko leto 2012/2013 ter zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje in drugostopenjski upravni akt o zavrnitvi pritožbe, utemeljeno odpravilo in zadevo v skladu z 82. členom ZDSS-1 vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.