ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje izven kraja študija - stalno prebivališče - začasno prebivališče - prijava
Tožnik je svoje dejansko bivanje od 1. 10. 2012 dalje izkazal s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja, s plačili predujma in stanarin in s svojo izpovedjo. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
duševno zdravje – pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom – hujša nevarnost za življenje in zdravje – duševna motnja – dejansko stanje
Ugotovitev izvedenca, da se „udeleženka ogroža z neurejenim in neustreznim prehranjevanjem“ in navedba svojcev, „da je v zadnjem času možno shujšala, se zanemarila in zase slabo skrbela“, ne daje zadostne podlage, da bi bilo mogoče preveriti utemeljenost zadržanja udeleženke v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, zato dejansko stanje v postopku na prvi stopnji ni bilo popolno ugotovljeno.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069100
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZPP člen 7, 142, 142/3, 142/4, 212, 224, 224/1, 224/4.
plačilo sodne takse – vrnitev v prejšnje stanje – materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme – vročilnica – izpodbijanje vročilnice
Glede na to, da se v spisu nahaja pravilno izpolnjeno obvestilo o opravljeni vročitvi, sodišču dolžnika, ki le pavšalno zatrjuje napačno vročitev, ni treba pozvati, da dopolni svoje navedbe ali predloži dokaze glede spornih dejstev.
Dolžnik je sicer res uveljavljal napačno vročitev, vendar pa je v vlogi navedel tudi, da plačilnega naloga ni prejel, ker so bili v njegovem stanovanjskem bloku v februarju 2011 poštni predalčniki demolirani in je moral namestiti novega. Take navedbe po svoji vsebini pomenijo uveljavljanje upravičenega razloga za zamudo roka za plačilo sodne takse in bi jih sodišče kot take tudi moralo obravnavati.
Iz zdravstvene dokumentacije ne izhaja, da bi bil tožnik popolnoma nezmožen za delo, odsvetovane so mu bile večje fizične obremenitve. Pri tožniku ni mogoče ugotoviti I. kategorije invalidnosti in stanja po prvi alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, ampak skladno s tretjo alinejo drugega odstavka citirane določbe III. kategorije invalidnosti z delovno in časovno razbremenitvijo pri delu. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
plačilni nalog - ugovor - sodne takse - pritožba - individualni delovni spor premoženjske narave - nastanek taksen obveznosti - odškodninska odgovornost delodajalca - pritožba - sprememba predpisa
V tem sporu je tožnik od tožene stranke vtoževal plačilo odškodnine v vrednosti 41.000,00 EUR. Z začetkom veljavnosti ZST-1B so bile z dnem 10. 8. 2013 določene sodne takse tudi v individualnih delovnih sporih premoženjske narave (taksna tarifa 2.2). Če ZST-1 ali taksna tarifa ne določata drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Zato je za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožnik ob vložitvi pritožbe zoper sklep takse ni plačal, mu je sodišče utemeljeno izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012787
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - krivdna odgovornost
Tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel zaradi nezgode na delovnem mestu. Ko je splezal v škatlo, da bi potlačil folijo, ki bi jo moral z viličarjem odpeljati iz obrata, se je škatla, ki je stala na paleti, prevrnila, tožnik je padel na desno roko in se udaril. Škatla z odpadno folijo ni nevarna stvar. Prevažanje škatle z viličarjem ni nevarna dejavnost, zato ni podana objektivna odgovornost prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca) za vtoževano škodo. Prvotoženi stranki ni mogoče očitati, da ni poskrbela za varno delo svojih delavcev, zato ta ne odgovarja niti krivdno.
V individualnem delovnem sporu, v katerem uveljavlja delavec plačilo plače in dodatkov, ki delavcu pripadajo za delo v posebnih pogojih, je dokazno breme na delodajalcu, saj izvaja za delavce obračune in razpolaga z vsemi razpoložljivimi podatki in listinami. Tožnik je v tožbi določil znesek po višini ter opredelil dejansko in pravno podlago spornega obračunavanja nadur, zato je bila tožena stranka skladno z določbo 212. člena ZPP dolžna konkretno navesti, s katerimi zneski in zakaj se ne strinja. Tožena stranka ni izpodbijala navedb in dokazov tožnika, da dejansko nadur ni opravil, temveč je le zatrjevala, da bi nadure lahko koristil kot proste ure in je samovoljno prihajal na delo.
ZVis člen 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 84. Uredba o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju člen 3. ZDR člen 126, 127.
plačilo razlike plače - predavatelj - obveznost plačila - obračun plače - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - osnovna plača - dodatki - plačilo za delo
Študijski proces lahko traja različno dolgo in sicer od 30-42 tednov (37. čl. ZVis). Ker je študijski program tožene stranke vseboval praktično usposabljanje, tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko je na podlagi akreditiranega študijskega programa določila, da študijski program traja 40 tednov.
ZVis v 63. čl. določa tedensko in ne letne obveznosti ur neposredne pedagoške obveznosti, zato tožničina plača ni odvisna od tega, koliko tednov traja študijsko leto. Število tednov neposredne pedagoške obveznosti nima vpliva na tožničino plačo, ob predpostavki, da je njihovo število skladno z ZVis, kot je bilo v konkretnem primeru.
ZVis je prav iz razloga raznolikosti neposrednih pedagoških obveznosti in njihove različne zahtevnosti rektorjem oz. dekanom podelil izrecno pooblastilo, da s posebnim predpisom neposredne pedagoške obveznosti natančno določijo. Glede na navedeno zakonsko določbo je tožena stranka (v internem aktu) utemeljeno določila različne vrste neposredne pedagoške obveznosti in njihovo različno vrednost, glede na zahtevnost dela (63/2 čl. ZVis).
napredovanje v višji plačni razred - sodno varstvo
Tožnik je pri toženi stranki vložil zahtevo za varstvo pravic zaradi napredovanja v višji plačni razred, ker se ni strinjal s pisno oceno "povprečen". Tožnik v tej zahtevi od tožene stranke ni določno zahteval preizkusa ocene pred komisijo v skladu z določbami ZSPJS, zato je potrebno oceno "povprečno" upoštevati kot veljavno in dokončno oceno, ki je tožnik v tem sporu ne more izpodbijati. Glede na število točk in oceno delovne uspešnosti "povprečno" je tožnik v spornem obdobju izpolnjeval pogojev za napredovanje za en in ne dva plačna razreda.
ugovor aktivne legitimacije - spor majhne vrednosti - vložitev pripravljalnih vlog po odgovoru na tožbo
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo vsebino odgovora na tožbo in štelo, da navedb v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije sploh ni bilo.
Temu ni tako, saj je je tožena stranka navedla, tako kot je povzela v pritožbo: “Tožeča stranka ni upravičenec do vložitve predmetnega zahtevka. Iz listin, ki jih je predložila, ne izhaja, da naj bi tožeči stranki nastala zatrjevana škoda iz naslova ne odprave napak v garancijski dobi.”
Tožena stranka je smela nato v pripravljalni vlogi odgovoriti na navedbe tožeče stranke in ni navajala novih dejstev.
Prvotne kratke navedbe je le dopolnila, kar je smela in bi jo smelo do tega, če ne bi tega sama storila, pripeljati tudi sodišče prve stopnje samo v okviru materialnega procesnega vodstva.
brezposelnost - denarno nadomestilo - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Ker dohodek, ki ga zavarovanec v času prejemanja denarnega nadomestila prejme za opravljeno delo, ne vpliva na izgubo denarnega nadomestila, rok osmih dni, določen v četrtem odstavku 124. člena ZUTD, ne more biti podlaga za odločitev o tem, ali je tožnik postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD in za zaključek, da tožniku, ki ni postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD, preneha pravica do denarnega nadomestila. Rok osmih dni, v katerem naj bi zavarovanec obvestil zavod o prejetem dohodku, ni določen v 67. členu ZUTD, pač pa je v tej določbi določeno, da so zavarovanci po opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo zavod dolžni obveščati sproti.
Ker sprotno obveščanje v določbi 67. člena ZUTD niti v katerikoli drugi določbi tega zakona ni definirano, niti ni časovno in terminsko opredeljeno, je potrebno vprašanje, ali je zavarovanec postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD, presojati za vsak konkreten primer, pri tem pa upoštevati tudi dejstvo, ali gre za takšen prejeti dohodek, ki vpliva na zmanjšanje denarnega nadomestila v smislu prvega odstavka 67. člena zakona ali ne, saj je v delu petega odstavka 67. člena določeno, da se denarno nadomestilo zavarovancu zniža v mesecu, v katerem je prejel plačilo za delo, oziroma v naslednjem mesecu po prejetem plačilu.
ZPP člen 184, 185, 186, 188, 188/2, 189, 317. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.
sodba na podlagi odpovedi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Obstoj zatrjevanega poslovnega razloga je potrebno presojati glede na to, za kakšno delo je bila sklenjena odpovedana pogodba o zaposlitvi za določen čas. Ta je bila sklenjena za nadomeščanje odsotne delavke, zato bi bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, če bi iz poslovnih razlogov prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je sicer opravljala zaradi nosečnosti odsotna delavka. Vendar pa se to ni zgodilo, saj se je odsotna delavka že vrnila nazaj na delo k toženi stranki.
Reorganizacija, ki je bila izvedena pred zaposlitvijo tožnice, ne more biti razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki takrat še ni bila sklenjena.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje izven kraja študija - stalno prebivališče - začasno prebivališče - prijava
Tožnica je v vlogi za uveljavlitev pravice oz. za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije navedla, da se bo izobraževala zunaj kraja stalnega prebivališča, da je sklenila najemno pogodbo in da od 1. 10. 2012 dejansko biva v kraju študija. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Fizična oseba, ki začasno prebiva izven kraja stalnega prebivališča, je dolžna prijaviti začasno prebivališče v treh dneh od njene naselitve, vendar pa opustitev te dolžnosti pomeni prekršek, ki se po 25. člena Zakona o prijavi prebivališča, kaznuje s predpisano globo, ne pa s tem, da se fizični osebi ne prizna pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča.
ZDSS-1 člen 82. ZŠtip člen 41, 41/3, 42, 47, 47/1, 48.
Zoisova štipendija - nadaljnje prejemanje - javni poziv - pravna narava roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - mirovanje štipendijskega razmerja
V primeru zamude roka za vložitev vloge za nadaljnje prejemanje štipendije je potrebno dopustiti uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje.
Tožnik je bil v tako slabem zdravstvenem stanju, da v roku iz javnega poziva ni bil sposoben sestaviti in oddati vloge za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijani prvostopenjski upravni akt o mirovanju štipendijskega razmerja za šolsko leto 2012/2013 ter zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje in drugostopenjski upravni akt o zavrnitvi pritožbe, utemeljeno odpravilo in zadevo v skladu z 82. členom ZDSS-1 vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
regres za letni dopust - povračila stroškov v zvezi z delom - javni prevoz - kilometrina
Delavec je v skladu z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek, upravičen do povračila stroškov kilometrine, če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Delavec nima možnosti prevoza z javnim prevoznim sredstvom ne le takrat, ko takšnega prevoznega sredstva na določeni relaciji ni, ampak tudi takrat, ko prevoz s takšnim prevoznim sredstvom ne bi zadostil njegovemu namenu. Takšna situacija nastopi tudi takrat, ko delavec v primeru uporabe javnega prevoznega sredstva na delo ne bi prišel pravočasno. Zato je tožnica upravičena do povračila kilometrine za celotno pot do sedeža tožene stranke, kjer je tožnica delo opravljala.
Ker je izvršitelj stroške v višini 477,48 EUR, ki jih je upnik priglasil kot nadaljnje izvršilne stroške, dobil poplačane iz prejete kupnine za prodano osebno vozilo, sta s tem dolžnika te stroške izvršitelja posredno že plačala izvršitelju, zato jih dolžnikoma v (ponovno) plačilo ni mogoče naložiti. Kljub temu pa je bilo potrebno te stroške odmeriti kot nadaljnje izvršilne stroške.
spor majhne vrednosti – več zahtevkov v pravdi – več izvršilnih postopkov združenih v eni pravdi – plačilo ogrevanja za različna obdobja – ključ delitve stroškov ogrevanja – upravljanje solastne stvari
Predmet postopka v tej pravdi (po združitvi večih postopkov) je več zahtevkov med istima strankama, ti zahtevki pa temeljijo vsak na drugi (dejanski) podlagi, saj se vsak zahtevek nanaša na plačilo stroškov ogrevanja za drugo obdobje. Po 1. odstavku 443. člena ZPP gre za spor majhne vrednosti, če tožbeni zahtevek na denarno terjatev ne presega 2.000,00 EUR. Ker je po zgoraj pojasnjenem v tej pravdi zahtevek po posameznih tožbah (oziroma v obravnavanem primeru po predlogih za izvršbo) presojati vsakega za sebe in ker zahtevek po nobenem pridruženem izvršilnem postopku ne presega 2.000,00 EUR, gre za spor majhne vrednosti.
Člen 94 EZ določa uporabo ključa delitve stroškov ogrevanja po stanovanjski površini, če ni možnosti odčitavanja merilnikov porabljene energije in če ni drugačnega dogovora med solastniki.
delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi – lastninska pravica – stanovanjski stroški – stroški vodenja rezervnega sklada – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Etažni lastnik po tem, ko je upravnika obvestil o spremembi lastninske pravice, ne odgovarja za stroške upravljanja in druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske hiše, kamor sodijo tudi vplačila v rezervni sklad.