delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi – lastninska pravica – stanovanjski stroški – stroški vodenja rezervnega sklada – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Etažni lastnik po tem, ko je upravnika obvestil o spremembi lastninske pravice, ne odgovarja za stroške upravljanja in druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske hiše, kamor sodijo tudi vplačila v rezervni sklad.
brezposelnost - denarno nadomestilo - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Ker dohodek, ki ga zavarovanec v času prejemanja denarnega nadomestila prejme za opravljeno delo, ne vpliva na izgubo denarnega nadomestila, rok osmih dni, določen v četrtem odstavku 124. člena ZUTD, ne more biti podlaga za odločitev o tem, ali je tožnik postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD in za zaključek, da tožniku, ki ni postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD, preneha pravica do denarnega nadomestila. Rok osmih dni, v katerem naj bi zavarovanec obvestil zavod o prejetem dohodku, ni določen v 67. členu ZUTD, pač pa je v tej določbi določeno, da so zavarovanci po opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo zavod dolžni obveščati sproti.
Ker sprotno obveščanje v določbi 67. člena ZUTD niti v katerikoli drugi določbi tega zakona ni definirano, niti ni časovno in terminsko opredeljeno, je potrebno vprašanje, ali je zavarovanec postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD, presojati za vsak konkreten primer, pri tem pa upoštevati tudi dejstvo, ali gre za takšen prejeti dohodek, ki vpliva na zmanjšanje denarnega nadomestila v smislu prvega odstavka 67. člena zakona ali ne, saj je v delu petega odstavka 67. člena določeno, da se denarno nadomestilo zavarovancu zniža v mesecu, v katerem je prejel plačilo za delo, oziroma v naslednjem mesecu po prejetem plačilu.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o nastanitvi študenta v dijaškem domu, iz katere izhaja, da ima pravico bivati v tem domu od dneva podpisa te pogodbe (začetek študijskega leta). Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožnici povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
regres za letni dopust - povračila stroškov v zvezi z delom - javni prevoz - kilometrina
Delavec je v skladu z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek, upravičen do povračila stroškov kilometrine, če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Delavec nima možnosti prevoza z javnim prevoznim sredstvom ne le takrat, ko takšnega prevoznega sredstva na določeni relaciji ni, ampak tudi takrat, ko prevoz s takšnim prevoznim sredstvom ne bi zadostil njegovemu namenu. Takšna situacija nastopi tudi takrat, ko delavec v primeru uporabe javnega prevoznega sredstva na delo ne bi prišel pravočasno. Zato je tožnica upravičena do povračila kilometrine za celotno pot do sedeža tožene stranke, kjer je tožnica delo opravljala.
ZVZD-1 člen 54, 54/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - začasna nezmožnost za delo
Delodajalec delavcu, ki le začasno ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga se zahteva trajno neizpolnjevanje zahtevanih pogojev.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0012850
ZDR člen 110, 110/2, 111. KZ-1 člen 251, 251/1, 259, 259/1, 259/2. ZDR 31, 32, 35. ZJU člen 154, 154/1, 154/3. ZPP člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenci - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje - ponarejanje listin - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na odločitev kazenskega sodišča - kazenska obssdilna sodba
Tožena stranka se je s tem, da je storitve tega kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 66/2008 in nadaljnji) in ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem in drugem odstavku 259. člena KZ-1 osumljen tožnik, seznanila takrat, ko je Služba generalnega direktorja prejela obvestilo vrhovnega tožilstva, da je bil zoper tožnika vložen obtožni predlog. Zato je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi znotraj 30 dnevnega roka po 2. odstavku 110. člena ZDR.
Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe 14. člena ZPP vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, v primeru, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik z očitanim dejanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem odstavku 259. člena KZ-1, pa tudi znake kaznivega dejanja po 1. odstavku 251. člena KZ-1.
ZDSS-1 člen 82. ZŠtip člen 41, 41/3, 42, 47, 47/1, 48.
Zoisova štipendija - nadaljnje prejemanje - javni poziv - pravna narava roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - mirovanje štipendijskega razmerja
V primeru zamude roka za vložitev vloge za nadaljnje prejemanje štipendije je potrebno dopustiti uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje.
Tožnik je bil v tako slabem zdravstvenem stanju, da v roku iz javnega poziva ni bil sposoben sestaviti in oddati vloge za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijani prvostopenjski upravni akt o mirovanju štipendijskega razmerja za šolsko leto 2012/2013 ter zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje in drugostopenjski upravni akt o zavrnitvi pritožbe, utemeljeno odpravilo in zadevo v skladu z 82. členom ZDSS-1 vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
dopolnilna sodba - nezkonito prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - plačilo za delo - obveznost plačila
Z ugotovitvijo nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnik pridobil pravico do vzpostavitve takšnega premoženjskega stanja, kot bi bilo, če do nezakonite odpovedi ne bi prišlo. Zato je upravičen do odškodnine oziroma do reparacije po splošnih načelih civilnega prava, torej do odškodnine v višini nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal in mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje izven kraja študija - stalno prebivališče - začasno prebivališče - prijava
Tožnica je v vlogi za uveljavlitev pravice oz. za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije navedla, da se bo izobraževala zunaj kraja stalnega prebivališča, da je sklenila najemno pogodbo in da od 1. 10. 2012 dejansko biva v kraju študija. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Fizična oseba, ki začasno prebiva izven kraja stalnega prebivališča, je dolžna prijaviti začasno prebivališče v treh dneh od njene naselitve, vendar pa opustitev te dolžnosti pomeni prekršek, ki se po 25. člena Zakona o prijavi prebivališča, kaznuje s predpisano globo, ne pa s tem, da se fizični osebi ne prizna pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - ukinitev delovnega mesta - rok za podajo odpovedi - uporaba zakona - nov zakon
Pri uporabi določbe 228. člena ZDR-1 (ki določa, da se disciplinski in odškodninski postopki ter postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo v skladu z zakonom, ki je veljal do uveljavitve tega zakona) ni mogoče enačiti začetka postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi z nastankom utemeljenega razloga. Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi se začne s prvim dejanjem delodajalca, katerega namen je odpovedati sklenjeno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca. Sam nastanek utemeljenega razloga nima nujno za posledico tudi sprožitve in teka postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je v domeni delodajalca, da se odloči, ali bo zaradi nastanka določene okoliščine, ki bi sicer lahko pomenila utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi tudi odpovedal. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdaj je tožena stranka storila prvo dejanje v smeri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Nadomestilo plače za čas bolniške odsotnosti se obračuna in plača zgolj v primeru, če je delavec zaradi bolniškega staleža dejansko odsoten z dela. Če je delavec na delu prisoten in delo opravlja, mu je delodajalec dolžan obračunati in izplačati plačo. Ker je tožnik v spornem obdobju, kljub odobrenemu bolniškemu staležu, ves čas delal, je bil za ta čas (ko je delal) upravičen do plače in ne do nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti.
spor majhne vrednosti – več zahtevkov v pravdi – več izvršilnih postopkov združenih v eni pravdi – plačilo ogrevanja za različna obdobja – ključ delitve stroškov ogrevanja – upravljanje solastne stvari
Predmet postopka v tej pravdi (po združitvi večih postopkov) je več zahtevkov med istima strankama, ti zahtevki pa temeljijo vsak na drugi (dejanski) podlagi, saj se vsak zahtevek nanaša na plačilo stroškov ogrevanja za drugo obdobje. Po 1. odstavku 443. člena ZPP gre za spor majhne vrednosti, če tožbeni zahtevek na denarno terjatev ne presega 2.000,00 EUR. Ker je po zgoraj pojasnjenem v tej pravdi zahtevek po posameznih tožbah (oziroma v obravnavanem primeru po predlogih za izvršbo) presojati vsakega za sebe in ker zahtevek po nobenem pridruženem izvršilnem postopku ne presega 2.000,00 EUR, gre za spor majhne vrednosti.
Člen 94 EZ določa uporabo ključa delitve stroškov ogrevanja po stanovanjski površini, če ni možnosti odčitavanja merilnikov porabljene energije in če ni drugačnega dogovora med solastniki.
napredovanje v višji plačni razred - sodno varstvo
Tožnik je pri toženi stranki vložil zahtevo za varstvo pravic zaradi napredovanja v višji plačni razred, ker se ni strinjal s pisno oceno "povprečen". Tožnik v tej zahtevi od tožene stranke ni določno zahteval preizkusa ocene pred komisijo v skladu z določbami ZSPJS, zato je potrebno oceno "povprečno" upoštevati kot veljavno in dokončno oceno, ki je tožnik v tem sporu ne more izpodbijati. Glede na število točk in oceno delovne uspešnosti "povprečno" je tožnik v spornem obdobju izpolnjeval pogojev za napredovanje za en in ne dva plačna razreda.
ugovor aktivne legitimacije - spor majhne vrednosti - vložitev pripravljalnih vlog po odgovoru na tožbo
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo vsebino odgovora na tožbo in štelo, da navedb v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije sploh ni bilo.
Temu ni tako, saj je je tožena stranka navedla, tako kot je povzela v pritožbo: “Tožeča stranka ni upravičenec do vložitve predmetnega zahtevka. Iz listin, ki jih je predložila, ne izhaja, da naj bi tožeči stranki nastala zatrjevana škoda iz naslova ne odprave napak v garancijski dobi.”
Tožena stranka je smela nato v pripravljalni vlogi odgovoriti na navedbe tožeče stranke in ni navajala novih dejstev.
Prvotne kratke navedbe je le dopolnila, kar je smela in bi jo smelo do tega, če ne bi tega sama storila, pripeljati tudi sodišče prve stopnje samo v okviru materialnega procesnega vodstva.
V individualnem delovnem sporu, v katerem uveljavlja delavec plačilo plače in dodatkov, ki delavcu pripadajo za delo v posebnih pogojih, je dokazno breme na delodajalcu, saj izvaja za delavce obračune in razpolaga z vsemi razpoložljivimi podatki in listinami. Tožnik je v tožbi določil znesek po višini ter opredelil dejansko in pravno podlago spornega obračunavanja nadur, zato je bila tožena stranka skladno z določbo 212. člena ZPP dolžna konkretno navesti, s katerimi zneski in zakaj se ne strinja. Tožena stranka ni izpodbijala navedb in dokazov tožnika, da dejansko nadur ni opravil, temveč je le zatrjevala, da bi nadure lahko koristil kot proste ure in je samovoljno prihajal na delo.
V postopku v delovnih sporih se stranke oziroma udeleženci ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti (10. člen ZDSS-1). Izbirna pravica iz prvega odstavka 8. člena ZDSS-1 je določena v korist delavca. Ta ima možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti, ali pa pri sodišču posebne pristojnosti.