ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje izven kraja študija - stalno prebivališče - začasno prebivališče - prijava
Tožnik je svoje dejansko bivanje od 1. 10. 2012 dalje izkazal s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja, s plačili predujma in stanarin in s svojo izpovedjo. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0012850
ZDR člen 110, 110/2, 111. KZ-1 člen 251, 251/1, 259, 259/1, 259/2. ZDR 31, 32, 35. ZJU člen 154, 154/1, 154/3. ZPP člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenci - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje - ponarejanje listin - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na odločitev kazenskega sodišča - kazenska obssdilna sodba
Tožena stranka se je s tem, da je storitve tega kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 66/2008 in nadaljnji) in ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem in drugem odstavku 259. člena KZ-1 osumljen tožnik, seznanila takrat, ko je Služba generalnega direktorja prejela obvestilo vrhovnega tožilstva, da je bil zoper tožnika vložen obtožni predlog. Zato je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi znotraj 30 dnevnega roka po 2. odstavku 110. člena ZDR.
Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe 14. člena ZPP vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, v primeru, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik z očitanim dejanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem odstavku 259. člena KZ-1, pa tudi znake kaznivega dejanja po 1. odstavku 251. člena KZ-1.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012787
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - krivdna odgovornost
Tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel zaradi nezgode na delovnem mestu. Ko je splezal v škatlo, da bi potlačil folijo, ki bi jo moral z viličarjem odpeljati iz obrata, se je škatla, ki je stala na paleti, prevrnila, tožnik je padel na desno roko in se udaril. Škatla z odpadno folijo ni nevarna stvar. Prevažanje škatle z viličarjem ni nevarna dejavnost, zato ni podana objektivna odgovornost prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca) za vtoževano škodo. Prvotoženi stranki ni mogoče očitati, da ni poskrbela za varno delo svojih delavcev, zato ta ne odgovarja niti krivdno.
spor majhne vrednosti – več zahtevkov v pravdi – več izvršilnih postopkov združenih v eni pravdi – plačilo ogrevanja za različna obdobja – ključ delitve stroškov ogrevanja – upravljanje solastne stvari
Predmet postopka v tej pravdi (po združitvi večih postopkov) je več zahtevkov med istima strankama, ti zahtevki pa temeljijo vsak na drugi (dejanski) podlagi, saj se vsak zahtevek nanaša na plačilo stroškov ogrevanja za drugo obdobje. Po 1. odstavku 443. člena ZPP gre za spor majhne vrednosti, če tožbeni zahtevek na denarno terjatev ne presega 2.000,00 EUR. Ker je po zgoraj pojasnjenem v tej pravdi zahtevek po posameznih tožbah (oziroma v obravnavanem primeru po predlogih za izvršbo) presojati vsakega za sebe in ker zahtevek po nobenem pridruženem izvršilnem postopku ne presega 2.000,00 EUR, gre za spor majhne vrednosti.
Člen 94 EZ določa uporabo ključa delitve stroškov ogrevanja po stanovanjski površini, če ni možnosti odčitavanja merilnikov porabljene energije in če ni drugačnega dogovora med solastniki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Tožnica je v imenu in za račun tožene stranke podala pisno izjavo o odstopu terjatev, s katero je tožena stranka družbi agencija d.o.o. pripoznala njeno terjatev do tožene stranke, tako po temelju kot po višini, in v kateri je navedeno, da bo tožena stranka družbi agencija d.o.o. dolg poravnala najkasneje do določenega datuma, čeprav tožnica niti po pogodbi o zaposlitvi niti po internem Pravilniku tožene stranke o podpisovanju ni imela pooblastil za podajanje takšnih izjav. S tem je kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
stroški postopka – izrek odločbe o ustavitvi postopka
Ker potni stroški obdolženca in nagrada in potrebni izdatki zagovornika v izreku pravnomočne odločbe o ustavitvi postopka niso bili zajeti, je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da nima podlage, da bi pritožniku priznalo stroške iz 7. in 9. točke 1. odstavka 143. člena ZP-1 (tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v odločbi I Ips 39302/2010-48). Pravilnost take odločitve pritožnik ne more izpodbiti z navedbami, da mu gre pravica do povrnitve stroškov že na podlagi določbe 4. odstavka 144. člena ZP-1, ki po njegovem tolmačenju avtomatično zajema vse nastale stroške. Določba 1. odstavka 145. člena ZP-1 namreč izrecno določa, da sodišče o tem, kdo plača stroške in kolikšni so, odloči v sodbi o prekršku. Slednja je v konkretnem primeru postala pravnomočna, pritožnik pa možnosti pritožbe, v kateri bi lahko izpodbijal odločitev o stroških postopka, ni izkoristil.
V individualnem delovnem sporu, v katerem uveljavlja delavec plačilo plače in dodatkov, ki delavcu pripadajo za delo v posebnih pogojih, je dokazno breme na delodajalcu, saj izvaja za delavce obračune in razpolaga z vsemi razpoložljivimi podatki in listinami. Tožnik je v tožbi določil znesek po višini ter opredelil dejansko in pravno podlago spornega obračunavanja nadur, zato je bila tožena stranka skladno z določbo 212. člena ZPP dolžna konkretno navesti, s katerimi zneski in zakaj se ne strinja. Tožena stranka ni izpodbijala navedb in dokazov tožnika, da dejansko nadur ni opravil, temveč je le zatrjevala, da bi nadure lahko koristil kot proste ure in je samovoljno prihajal na delo.
Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 ugotovilo, da je 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
zavod - razrešitev - direktor - zakoniti razlog - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pristojni organ (svet) tožene stranke (zavoda) ne more razrešiti direktorja iz drugih razlogov, kot tistih, ki so določeni v drugem odstavku 38. člena ZZ in se nanašajo na primere, če direktor sam zahteva razrešitev, če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu, če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organa zavoda ali ravna v nasprotju z njimi ter če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti. Tožnik ni bil predčasno razrešen s funkcije direktorja zavoda iz razloga, ki je določen v drugem odstavku 38. člena ZZ, ampak zaradi nezaupanja, ker mu je bila na seji sveta tožene stranke izglasovana nezaupnica, zato je izpodbijani sklep nezakonit.
V tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas trajanja mandata, je določeno, da preneha veljati zaradi prenehanja funkcije direktorja. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi določili poseben odpovedni razlog, saj razrešitev tožnika s funkcije direktorja po izrecni pogodbeni določbi pomeni objektivni odpovedni razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
obnova postopka – obnovitveni razlogi, ki se nanašajo na postopek pred revizijskim sodiščem – nepravilna ugotovitev, da reviziji ni bilo priloženo novo pooblastilo odvetnika – dovoljenost revizije – postulacijska sposobnost – zavrženje revizije
O obnovitvenem razlogu, ki naj bi nastal v postopku odločanja o reviziji, lahko odloča le Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
vojska - težja kršitev vojaške discipline - denarna kazen
Tožena stranka ni dokazala, da je imel tožnik (vojak, napoten na mednarodno misijo) v steklenici alkohol. Ker tožnik ni storil hujše kršitve vojaške discipline, mu je tožena stranka neupravičeno izrekla ukrep denarne kazni v višini 7 % mesečne plače za polni delovni čas, izplačane za sporni mesec, v katerem je bila kršitev storjena.
ZDR-1 člen 200, 200/3. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/9.
zavrženje tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - prekluzivni rok - štetje rokov
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožnica s strani prvotožene stranke prejela pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi 25. 11. 2013, zato je od prvega naslednjega dne začel teči 30-dnevni rok iz določbe 3. odstavka 200. člena ZDR-1 za vložitev tožbe, ki se je iztekel 25. 12. 2013. Ta dan je bil praznik božiča, naslednji dan 26. 12. 2013 pa dela prost dan zaradi dneva samostojnosti. Ker je tožnica v sporu vložila tožbo pred sodiščem prve stopnje 27. 12. 2013, tj. prvi delovnik po izteku navedenih praznikov, se šteje, da je v sporu pravočasno uveljavila sodno varstvo v predpisanem zakonskem roku.
neupravičena pridobitev – uporaba solastne stvari – plačilo uporabnine – prikrajšanje – prostovoljna izselitev iz stanovanja
Samo dejstvo, da tožnica svojega solastnega dela ni uporabljala, četudi je vložila predlog za delitev solastnine oziroma tožbo na plačilo uporabnine v letu 2010, je ne opravičuje do zahtevane uporabnine, saj s temi ravnanji ne izkazuje svojega prikrajšanja, pač pa njena opustitev glede pridobitve možnosti souporabe potrjuje njeno naknadno prostovoljno (lastno) neuporabo stanovanja.
Predmet izpolnitvenega ravnanja preživljanca na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju je dajatev. Stvari in premoženjske pravice kot predmet te dajatve morajo obstajati v trenutku sklenitve pogodbe in morajo biti v njej določene ali vsaj določljive.
Če preživljanec kljub prepovedi razpolaga s svojim premoženjem in ga prenese na drugega ali obremeni, je ta prenos veljaven. Sama prepoved razpolaganja ne vpliva na veljavnost pravnega posla, s katerim se razpolaga. Preživljanec je zaradi neizpolnitve svoje obveznosti dolžan preživljalcu povrniti škodo, ki mu je zaradi tega nastala(1). Pri tem je pripomniti, da slednje ne more zahtevati kar od tistega, v korist katerega je bilo razpolaganje opravljeno(2).
ZDDO člen 38, 38/1, 38/1-3. ZJU člen 203. ZDR člen 159, 159/3.
določitev števila dni letnega dopusta - skrb za otroke - javni uslužbenci - letni dopust
Iz izpodbijane odločitve tožene stranke je razvidno, da je bil tožniku (javnemu uslužbencu) po 38. členu ZDDO (ki je določal, da se delavcu med drugim letni dopust poveča za največ tri dni tudi zaradi delavčevih socialnih in zdravstvenih razmer, kot so kronična in druga daljša bolezen, skrb za otroke do 10 let starosti in druge razmere, v katerih delavec živi) letni dopust povečan v največji možni meri, ki jo je ta člen dopuščal (torej tri dni zaradi skrbi za otroke do 10 let starosti), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bila izpodbijana odločitev tožene stranke zakonita.
Nobenega dvoma ni, da je treba stališče, sprejeto v načelnem pravnem mnenju 6. 4. 2012, upoštevati v primerih (ko ponudnik noče skleniti prodajne pogodbe), ki so nastali po objavi načelnega pravnega mnenja. Vendar tega stališča ni mogoče uporabiti v primeru, kot je obravnavani, ko se je stranka zanašala na staro sodno prakso in v skladu z njo uveljavljala sodno varstvo. Po stari sodni praksi je bilo mogoče pred upravnim organom zahtevati odobritev pravnega posla tako, da se predloži sklenjena pogodba oziroma sodba, ki tako pogodbo nadomešča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka ni dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker ni hodil na delo. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
zahtevek na izpraznitev stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da toženka stanovanje uporablja nezakonito, brez pravnega naslova – najemne pogodbe, in tožbenemu zahtevku na izselitev pravilno in zakonito ugodilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063919
ZZVZZ člen 87. ZVZD člen 5, 14, 23. OZ člen 171.
odgovornost za škodo – delovna nezgoda – kršitev predpisov o varstvu pri delu – prispevek oškodovanca – deljena odškodninska odgovornost – soodgovornost delavca – regresni zahtevek – odgovornost delodajalca
Če delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, mora sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je tožnikov regresni zahtevek omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.