Za presojo o priposestvovanju služnosti v korist nepremičnine je odločilno, ali so sporni prehod uporabljali prejšnji lastniki te nepremičnine, ne pa, ali so ga uporabljali lastniki drugih nepremičnin.
Za normalno bivanje v stanovanjskih prostorih je potrebna topla voda, kar še posebej velja za tožnika, glede na njegovo starost in izkazane zdravstvene težave, zato odklop tople vode za tožnika lahko predstavlja nevarnost nastanka nenadomestljive škode, ki bi mu lahko nastala na njegovem zdravju.
zahtevek na izpraznitev stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da toženka stanovanje uporablja nezakonito, brez pravnega naslova – najemne pogodbe, in tožbenemu zahtevku na izselitev pravilno in zakonito ugodilo.
neupravičena pridobitev – uporaba solastne stvari – plačilo uporabnine – prikrajšanje – prostovoljna izselitev iz stanovanja
Samo dejstvo, da tožnica svojega solastnega dela ni uporabljala, četudi je vložila predlog za delitev solastnine oziroma tožbo na plačilo uporabnine v letu 2010, je ne opravičuje do zahtevane uporabnine, saj s temi ravnanji ne izkazuje svojega prikrajšanja, pač pa njena opustitev glede pridobitve možnosti souporabe potrjuje njeno naknadno prostovoljno (lastno) neuporabo stanovanja.
Predmet izpolnitvenega ravnanja preživljanca na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju je dajatev. Stvari in premoženjske pravice kot predmet te dajatve morajo obstajati v trenutku sklenitve pogodbe in morajo biti v njej določene ali vsaj določljive.
Če preživljanec kljub prepovedi razpolaga s svojim premoženjem in ga prenese na drugega ali obremeni, je ta prenos veljaven. Sama prepoved razpolaganja ne vpliva na veljavnost pravnega posla, s katerim se razpolaga. Preživljanec je zaradi neizpolnitve svoje obveznosti dolžan preživljalcu povrniti škodo, ki mu je zaradi tega nastala(1). Pri tem je pripomniti, da slednje ne more zahtevati kar od tistega, v korist katerega je bilo razpolaganje opravljeno(2).
ZDDO člen 38, 38/1, 38/1-3. ZJU člen 203. ZDR člen 159, 159/3.
določitev števila dni letnega dopusta - skrb za otroke - javni uslužbenci - letni dopust
Iz izpodbijane odločitve tožene stranke je razvidno, da je bil tožniku (javnemu uslužbencu) po 38. členu ZDDO (ki je določal, da se delavcu med drugim letni dopust poveča za največ tri dni tudi zaradi delavčevih socialnih in zdravstvenih razmer, kot so kronična in druga daljša bolezen, skrb za otroke do 10 let starosti in druge razmere, v katerih delavec živi) letni dopust povečan v največji možni meri, ki jo je ta člen dopuščal (torej tri dni zaradi skrbi za otroke do 10 let starosti), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bila izpodbijana odločitev tožene stranke zakonita.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni strah - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - sovoznik na motornem kolesu - poškodbe glave
Zmanjšanje življenjske aktivnosti zajema zmanjšanje človekovih sposobnosti na celotnem področju njegovega udejstvovanja, ki vpliva na kakovost njegovega življenja. Zmanjšanje teh sposobnosti je lahko posledica telesnega ali psihičnega prikrajšanja, ki ga je oškodovanec pretrpel zaradi škodnega dogodka.
Oškodovanca je potrebno vzeti takšnega kot je, z ločenima staršema, pri čemer mati stalno živi v tujini, ker je tam zaposlen njen mož (in ne zaradi tega, ker bi se želela izogniti pomoči sinu). Ni jasno, zakaj naj bi na odmero odškodnine in to v tožnikovo škodo, štelo „njegovo socialno okolje“ (tožnik se občasno druži z brezdomci).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081340
OZ člen 311, 315, 421. ZPP člen 324, 324/3.
cesija – stečaj odstopnika – ugovori dolžnika – pobot z odstopljeno terjatvijo – ugovor procesnega pobota
Terjatev, ki jo s procesnim ugovorom pobota toženec uveljavlja zoper tožečo stranko, mora obstajati v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Ta terjatev mora biti (tedaj) tudi iztožljiva. Če gre za terjatev zoper stečajnega dolžnika ter te terjatve upnik ni ustrezno uveljavljal v stečajnem postopku, takšna terjatev (več) ni iztožljiva.
ZNP člen 44, 48, 48/1. ZZZDR člen 208, 208/2. ZPP člen 254.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - zakonski pogoji - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - postavitev novega izvedenca - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti
Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ugotavlja, ali je posameznik zaradi določenih dejanskih vzrokov omejen v sposobnosti za samostojno odločanje ter uresničevanje in varstvo svojih pravic in interesov, pazi torej na največjo korist tega posameznika in ne na koristi ostalih udeležencev v postopku. Pogoje za odvzem poslovne sposobnosti sodišče ugotavlja s pomočjo izvedenca medicinske stroke, torej neodvisnega strokovnjaka, katerega mnenje je ključno za ugotavljanje izpolnjenosti zakonskih kriterijev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078988
OZ člen 1019, 1019/3, 1022. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/2, 318.
sklepčnost tožbe - substanciranje navedb - sklicevanje na priloge - poroštvena izjava - obličnost poroštvene izjave - solidarni porok - neporavnane obveznosti glavnega dolžnika - ugovor neveljavnosti poroštvenih izjav - ugovor delne izpolnitve
Tožeča stranka se je sklicevala na priloge kot na dokaz že podanih navedb in deloma na njihovo natančnejše substanciranje, kar je omogočilo preizkus že podanih navedb (glede zapadlosti vsakokratnega že prej opisanega in zneskovno opredeljenega mesečnega zneska najemnine). Taka tožba je sklepčna. Omogoča preizkus in odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Poroka zavezuje le pisna poroštvena izjava, v kateri je obveznost glavnega dolžnika, na katero se nanaša poroštvo, vsebinsko identificirana. Razkrivati mora vse elemente, ki so potrebni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze. Strožja obličnost je namenjena varstvu poroka pred nepremišljenostjo, prenaglimi odločitvami in pred tem, da bi bila njegova obveznost težja od obveznosti glavnega dolžnika. V obravnavanem primeru je bilo strogim obličnostnim zahtevam za poroštveno izjavo zadoščeno.
Nobenega dvoma ni, da je treba stališče, sprejeto v načelnem pravnem mnenju 6. 4. 2012, upoštevati v primerih (ko ponudnik noče skleniti prodajne pogodbe), ki so nastali po objavi načelnega pravnega mnenja. Vendar tega stališča ni mogoče uporabiti v primeru, kot je obravnavani, ko se je stranka zanašala na staro sodno prakso in v skladu z njo uveljavljala sodno varstvo. Po stari sodni praksi je bilo mogoče pred upravnim organom zahtevati odobritev pravnega posla tako, da se predloži sklenjena pogodba oziroma sodba, ki tako pogodbo nadomešča.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - začetek teka zastaranja
Kljub temu, da se v postopku za izdajo začasne odredbe odloča na podlagi verjetnosti, mora sodišče vsebinsko obravnavati vse relevantne, dokazno podprte ugovorne navedbe tožene stranke.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013422
ZDR člen 184. OZ člen 153, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vojak - streljanje z avtomatsko puško - nevarna dejavnost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti
Tožnik je utrpel trenutno srednje hudo telesno bolečino, ko je zračni val pri streljanju z avtomatsko puško z razdalje 30 centimetrov prišel do desnega sluhovoda tožnika in ga je uho zaznalo kot pok. Občasne lahke bolečine je imel tožnik še približno 15 mesecev. Poleg tega je trpel nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem, saj je moral takoj po poškodbi iskati zdravniško pomoč, bil je v bolnišničnem zdravljenju, kasneje pa je moral še velikokrat na obisk k zdravniku. Zato je tožnik iz naslova prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti upravičen do pravične denarne odškodnine v znesku 2.300,00 EUR.
Ob ugotovljeni jasno izraženi želji obeh otrok, da ne želita k tožnici, do katere imata odkrit odpor, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se otroka začasno zaupala v vzgojo in varstvo tožnici.
Pritožnica se neutemeljeno zavzema za to, da bi moralo sodišče (pri oceni izkazanosti pogojev za izdajo začasne odredbe) izolirano upoštevati samo njene navedbe. Predlagana začasna odredba namreč „ne visi v zraku“, ampak se mora navezovati na to, kar se je v pravdi prej dogajalo. Upnica mora svojo terjatev, če želi doseči izpolnitev prvega zakonskega pogoja za izdajo začasne odredbe, izkazati s stopnjo verjetnosti. Če tega ne stori, je treba to oceniti kot neobstoj zatrjevanega zakonskega pogoja, četudi pri tej oceni pomagajo ugovorne navedbe dolžnika.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine – denarni zahtevek – obligacijskopravni zahtevek – napotitev na pravdo – verjetnejša pravica – vpis v zemljiško knjigo – skupno premoženje zakoncev – zakonska domneva
Zahtevek pritožnice ni zahtevek po 32. členu ZD, saj se ne glasi na izločitev deleža na zapustnikovem premoženju. Vrednost deleža, ki naj bi se izločil, je samo izjemoma (ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna) mogoče zahtevati v denarju. Pritožnica takšnih izjemnih okoliščin niti ni zatrjevala. Poleg tega ni zatrjevala dejanske pridobitne skupnosti z zapustnikom, navedla pa ni niti deleža, katerega vrednost naj bi bila 10.000,00 EUR. Gre torej zgolj za obligacijski (obogatitveni) zahtevek.
Tožnica realnega (obstoječega) premoženja, ki bi nudilo preživninske zmožnosti, nima. Zaradi dejstva, da naj bi avgusta rodila dojenčka, pa vsaj za čas nege dojenčka ni mogoče govoriti niti o njenih pridobitnih zmožnostih. Potencialne pridobitne zmožnosti so torej odrinjene bistveno preveč v prihodnost, da bi jih bilo mogoče upoštevati v tej preživninski pravdi; marveč bodo upoštevne lahko le kot spremenjene razmere v (neizogibni) novi pravdi nekoč v (bližnji) prihodnosti. Takšnemu (neljubemu) sklepu v tej pravdi ni mogoče ubežati.
novo najdeno premoženje - nov sklep na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - smrt dediča po sklepu o dedovanju - vstopna pravica dediča
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Namesto dediča, ki ni več živ ob izdaji sklepa (tudi dodatnega) o dedovanju, vstopijo njegovi dediči.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073415
ZIZ člen 270. ZGD-1 člen 263, 263/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe – zavarovanje denarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – odškodninska odgovornost članov organov vodenja delniške družbe – trditveno in dokazno breme – protipravnost – zavarovanje z bianco menicami kot nezadostno in neustrezno sredstvo zavarovanja – presoja subjektivne nevarnosti za uveljavitev terjatve
Za razbremenitev odgovornosti tožene stranke ne zadostuje njena trditev, da je bil sklep o odobritvi kredita sprejet po predpisanem postopku, prav tako ne trditev, da je bilo zavarovanje z bianco menicami samo po sebi dopustno, saj je kot sredstvo zavarovanja predvideno v internem pravilniku tožeče stranke. Tožeča stranka namreč ne očita nedopustnost tega sredstva zavarovanja, pač pa, da je bilo zavarovanje z menicami glede na takratne razmere in finančne sposobnosti kreditojemalca nezadostno in neustrezno. Nobenega dvoma ni, da menica lahko opravlja in je v času odobritve kredita tudi opravljala funkcijo zavarovanja plačil. Vendar je menica kakovostno zavarovanje plačila le, če jo akceptira banka ali druga oseba z visoko boniteto, ne pa v primeru lastne menice kot instrumenta zavarovanja. V tem primeru je menica primerljiva z zadolžnico. Utemeljen je zato pritožbeni očitek tožnice, da sodišče tudi v ponovljenem postopku sploh ni presojalo njene kritike ravnanja tožencev, da bi morali za ustrezno zavarovanje odobrenega kredita zagotoviti poleg menic še dodatno zavarovanje.