spor o vračunanju daril v nujni delež - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - prekinitev zapuščinskega postopka
Ker pritožnik trdi, da je njegov nujni delež prikrajšan in ne prizna, da je prejel darila, kar piše zapustnik v oporoki, je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo postopek in ga napotilo na pravdo za ugotavljanje pravnorelevantnih dejstev.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057167
SPZ člen 70. ZPP člen 7, 184, 286. ZNP člen 37.
delitev solastnine – predlagalni nepravdni postopek – prevzemni interes – prekluzija v nepravdnem postopku
V skladu s 184. členom ZPP, ki se na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, lahko stranka tožbo spremeni do konca glavne obravnave, kar smiselno v nepravdnem postopku pomeni, da lahko predlagatelj svoj predlog spremeni do zaključka naroka.
Ni mogoče sklepati na obstoj pravnega razmerja, kot ga zatrjujeta tožnika. Navedene okoliščine omogočajo t.i. indično sklepanje na takšno razmerje, ki pa se v primerjavi z eksaktnimi trditvami prve toženke, ki so v vsem izkazane tudi z listinami, ki sta jih s podpisom nesporno potrdila tožnika, manj verjetne. Resničnostna vrednost ugovornih trditev je torej večja od tistih, ki jih v svojem predlogu navajata tožnika. Če je tako, ni izpolnjen omenjeni pogoj za izdajo začasne odredbe za poseg v premoženje prve toženke.
V praksi in teoriji ni sporno, da gre v primeru, ko je predloženo premalo število vlog, za pomanjkljivost, ki vodi k zavrženju vloge po 5. odstavku 108. člena ZPP. Ker gre za izrazito rigorozno posledico te pomanjkljivosti, se seveda zastavlja vprašanje, ali ne gre pri tem za nesorazmeren poseg v strankino pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave).
Namen določbe je jasen: stranke naj poskrbijo za to, da bo sodišče lahko nudilo sodno varstvo (tudi) v skladu s pravico nasprotne stranke do izjave in v ustrezno koncentriranem postopku. Zato morajo stranke gradivo pripraviti tudi v skladu z zahtevo iz 106. člena ZPP.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za revizijo – nepopoln predlog – zavrženje predloga – opomin za plačilo sodne takse – ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravni interes – sodna taksa za izredno pravno sredstvo – odločba Ustavnega sodišča
Ker je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo kot nepopoln, ker na poziv tožnik ni predložil dokazila, to še ne pomeni, da nima pravnega interesa, da ponovno vloži predlog potem, ko je dobil opomin za plačilo sodne takse. Pomembno je, da je dal predlog pred iztekom roka za plačilo sodne takse in da je sedaj predlog popoln.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - pooblastilo za podajo odpovedi - pooblaščenec
Ukinitev tožnikovega delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, na podlagi katerega je tožena stranka tožniku lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR-1 ne opredeljuje kroga oseb, ki lahko nastopajo kot pooblaščenec delodajalca. V zvezi s pooblastitvijo oz. pooblastilom ne določa drugih omejitev, razen da mora biti pisno. To velja tudi za izvedbo postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalčev pooblaščenec ni dolžan predložiti delavcu pooblastila že ob podaji odpovedi, saj se lahko obstoj pooblastilnega razmerja, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže tudi v postopku pred sodiščem.
pridobitev lastninske pravice – družbena pogodba – premoženje v družbi – nastopanje nasproti tretjim osebam – dogovor o nakupu skupnega stanovanja – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – solastnina – nastanek solastnine – tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – nagibi za sklenitev pogodbe – ničnost – skupno premoženje zakoncev – obličnost – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – notranja družba – zunanja družba – likvidacija civilne družbe – neupravičena pridobitev
V obravnavni zadevi sta stranki soglašali, da v družbo prispevata denarna sredstva s skupnim namenom nakupa sporne nepremičnine. Navedeno pa ustreza opredelitvi družbene pogodbe iz 990. člena OZ.
Tolmačenje toženke, da skupni namen v obravnavni zadevi ni podan, ker dogovor, da toženka v prvi fazi postane izključna lastnica spornega stanovanja, šele v drugi fazi pa na tožnika prenese polovični solastniški delež, predstavlja predpogodbo, vsled katere v zakonsko določenem materialnem prekluzivnem roku ni bila sklenjena glavna pogodba, zanemarja vsebino 995. in 996. člena OZ, ki ureja t. i. notranjo in zunanjo družbo. Ker civilna družba nima pravne osebnosti, ne more pridobivati pravic in prevzemati obveznosti v pravnem prometu in tudi ne more postati lastnica premoženja. Če družbenik ali poslovodja nasproti tretjim osebam nastopa v svojem imenu in na račun družbe, pridobi v razmerju s tretjo osebo pravice in obveznosti sam. Navedeno je v obravnavanem primeru storila toženka, ki se je v razmerju do tretjih zavezala kot izključna dolžnica po pogodbi o nakupu nepremičnine ter se tudi vknjižila kot izključna lastnica sporne nepremičnine. V notranjem razmerju s tožencem pa je zaradi skupnega namena pridobitve sporne nepremičnine sklenila dogovor, ki predstavlja pravni naslov za nastanek solastnine.
Za družbeno pogodbo posebna obličnost ni predpisana. Navedenega ne spreminja niti dejstvo, da je bil skupen namen družbe pravdnih strank ravno nakup oziroma pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Namenu predpisane obličnosti za posle, s katerimi se prenaša lastninska pravica na nepremičnini (52. člen OZ), je bilo zadoščeno že s pisnostjo pogodbe, ki jo je s tretjo osebo sklenila toženka kot nosilka pravic in obveznosti v zvezi s premoženjem v družbi v razmerju do tretjih.
Zatrjevano dejstvo, da sta pravdni stranki z dogovorom zasledovali izognitev kogentnemu režimu skupnega premoženja zakoncev, ne vpliva na veljavnost njunega dogovora. Ipso iure nastajanje skupnega premoženja med zakonci pomeni namreč, da sodi v skupno premoženje vse, kar sta zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, ne glede na to, kateri izmed njiju je sicer nominalni nosilec materialnopravnih upravičenj v razmerju do tretjih oseb.
dokazovanje – zaslišanje zakonitega zastopnika – sodelovanje v postopku – odsotnost z naroka – upravičena zadržanost – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zdravniško potrdilo – ponoven razpis naroka
Tožena stranka bi ponoven razpis naroka lahko dosegla le, če bi hkrati s potrdilom o upravičeni zadržanosti z dela in zdravniškim potrdilom podala tudi (upravičen) predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – poškodba očesa – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – vračunavanje izpolnitve – vračunavanje obresti in stroškov – valorizacija delnega plačila
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sta očesi različnih barv ter opisanih reakcijah ljudi ni dvoma, da sprememba tožnikove zunanjostipri ljudeh vzbuja opisane reakcije, tožnik pa, kot je izpovedal, zato trpi, zato je odškodnina zaradi skaženosti kot na dlani in jo pritožbeno sodišče tožniku v vtoževani višini 1.000,00 EUR zato prisoja.
Pritožnica se neutemeljeno zavzema za to, da bi moralo sodišče (pri oceni izkazanosti pogojev za izdajo začasne odredbe) izolirano upoštevati samo njene navedbe. Predlagana začasna odredba namreč „ne visi v zraku“, ampak se mora navezovati na to, kar se je v pravdi prej dogajalo. Upnica mora svojo terjatev, če želi doseči izpolnitev prvega zakonskega pogoja za izdajo začasne odredbe, izkazati s stopnjo verjetnosti. Če tega ne stori, je treba to oceniti kot neobstoj zatrjevanega zakonskega pogoja, četudi pri tej oceni pomagajo ugovorne navedbe dolžnika.
neupravičena pridobitev – uporaba solastne stvari – plačilo uporabnine – prikrajšanje – prostovoljna izselitev iz stanovanja
Samo dejstvo, da tožnica svojega solastnega dela ni uporabljala, četudi je vložila predlog za delitev solastnine oziroma tožbo na plačilo uporabnine v letu 2010, je ne opravičuje do zahtevane uporabnine, saj s temi ravnanji ne izkazuje svojega prikrajšanja, pač pa njena opustitev glede pridobitve možnosti souporabe potrjuje njeno naknadno prostovoljno (lastno) neuporabo stanovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082306
OZ člen 953, 953/1.
izključitev iz zavarovanja - izključitev zavarovalnega kritja - družbenik zavarovanca - materialno pravo - pogodbeno pravo - splošni zavarovalni pogoji
Zavarovalna pogodba s splošnimi pogoji predstavlja materialno pravo in jo je potrebno uporabiti tako, kot je v njej dogovorjeno. Določba 1. odstavka 953. člena OZ izrecno dopušča v okviru pogodbene svobode izključitev posameznih rizikov iz zavarovanja odškodninskih zahtevkov.
Zavarovalno pogodbo s toženo stranko je sklenila družba ..., katere družbenik do višine 50 % je tožnik že od 10. 11. 2008, torej tudi v času škodnega dogodka 29. 1. 2011. Zavarovalno kritje zato ni podano, ker so po določbi 11. točke 3. odstavka 3. člena zavarovalnih pogojev iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zavarovanca in njegovih svojcev ter družbenikov zavarovanca ter njihovih svojcev.
obseg zapuščine - predmet dedovanja - denarna sredstva na bančnem računu - negativno stanje - pasivno premoženje - aktivno premoženje - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - ločitev zapuščine - ločeno premoženje
Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. V skladu z 2. členom ZD so lahko predmet dedovanja stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom, kar pomeni, da zapuščino lahko predstavlja le aktivno premoženje, torej premoženje, ki ima določeno premoženjsko vrednost, pasiva zapuščine pa se ugotavlja zgolj zaradi ugotovitve vrednosti zapuščine. Zapustnikovi dolgovi torej ne bremenijo zapuščine, ampak dediče osebno.
Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da ločena zapuščina ni predmet dedovanja, ampak se uporablja izključno za poplačilo terjatev tistih upnikov, ki so izposlovali ločitev, ter da se zapuščinski postopek lahko izpelje samo glede tistega dela zapuščine, ki bo morebiti ostala po poplačilu upnikov.
Z ločitvijo nastane položaj, kot da separirana zapuščina sploh ne bi postala zapuščina, ampak bi bila še vedno zapustnikova. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da sta v konkretnem primeru zapuščina pokojnika ter sama dediščina dve ločeni premoženjski masi in je dediščina tisti del zapuščine, ki je dejansko prešel na dediča, medtem ko je zapuščina celotno premoženje zapustnika.
Ob ugotovljeni jasno izraženi želji obeh otrok, da ne želita k tožnici, do katere imata odkrit odpor, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se otroka začasno zaupala v vzgojo in varstvo tožnici.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni strah - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - sovoznik na motornem kolesu - poškodbe glave
Zmanjšanje življenjske aktivnosti zajema zmanjšanje človekovih sposobnosti na celotnem področju njegovega udejstvovanja, ki vpliva na kakovost njegovega življenja. Zmanjšanje teh sposobnosti je lahko posledica telesnega ali psihičnega prikrajšanja, ki ga je oškodovanec pretrpel zaradi škodnega dogodka.
Oškodovanca je potrebno vzeti takšnega kot je, z ločenima staršema, pri čemer mati stalno živi v tujini, ker je tam zaposlen njen mož (in ne zaradi tega, ker bi se želela izogniti pomoči sinu). Ni jasno, zakaj naj bi na odmero odškodnine in to v tožnikovo škodo, štelo „njegovo socialno okolje“ (tožnik se občasno druži z brezdomci).
ZZZDR v 227. členu določa, da se lahko nepopolne posvojitve spremenijo v popolne, če so podani pogoji, ki po tem zakonu veljajo za popolno posvojitev, sicer pa zanje veljajo določbe TZP. Citirano določbo gre razlagati v smislu, da imajo dosedanji posvojenci in posvojitelji zgolj možnost, da svoje razmerje na novo uredijo, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083413
OZ člen 51. ZPP člen 286b.
najemno razmerje – povrnitev vlaganj – dogovor o povrnitvi vlaganj – neobličnost pogodbe – dokaz z zaslišanjem izvedenca – opustitev izvedbe dokaza – pravočasnost grajanja procesnih kršitev
Prvo sodišče je ob zaključku glavne obravnave smiselno zavrnilo ostale neizvedene dokaze; in ko je toženec videl, da prvo sodišče ne bo izvedlo še zaslišanja izvedenca, bi moral opozoriti sodišče, da vztraja pri izvedbi tega dokaza in uveljavljati kršitev določb postopka zaradi opustitve izvedbe dokaza. Ker kršitve določb postopka pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal takoj, ko je bilo to mogoče, se nanjo ne more več sklicevati.