CIVILNO PROCESNO PRAVO - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - UPRAVNI SPOR
VS00027988
ZDIJZ člen 6, 6/1-6. ZKP člen 128. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - dostop do informacij javnega značaja - podatki, ki pomenijo izjemo glede dostopa do informacij javnega značaja - državno tožilstvo - kazenski pregon - kazenska ovadba - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja - lex specialis
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali se izjema za zavrnitev zahteve za dostop do zahtevane informacije na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nanaša zgolj na tisti podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega kazenskega pregona ali v zvezi z njim ali pa ta izjema velja tudi za tisti podatek, katerega razkritje bi škodovalo izvedbi drugega kazenskega pregona, ki je v povezavi s tistim, zaradi katerega je bil podatek pridobljen ali sestavljen?
2. Ali imajo pri dostopu do informacij, ki se nanašajo na kazenski pregon in se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah, posebna določila področne procesne zakonodaje glede (ne)javnosti postopkov in glede omejenih možnosti posameznikov za vpogled v te spise značaj specialne ureditve (Iex specialis) glede na določbe ZDIJZ?
3. Ali gre pri zahtevi za dostop do informacije javnega značaja, s katero prosilec zahteva podatek, do katerega kot stranka (pred)kazenskega postopka ne bi bil upravičen, za izvrševanje pravice dobiti informacijo javnega značaja v nasprotju z namenom, zaradi katerega jo ZDIJZ omogoča, oziroma za zlorabo pravice do dostopa do informacije javnega značaja?
ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 339, 339/1. ZFPPIPP člen 329, 329/4. URS člen 23, 23/1.
izločitev sodnika višjega sodišča - odklonitveni razlog za izločitev - videz nepristranskosti - pravica do nepristranskega sodišča - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovne celote - izdaja sklepa o prodaji - tožba na ugotovitev ničnosti - delna ničnost kupoprodajne pogodbe - odločanje o pritožbi na drugi stopnji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ni dopustno, da sodnik, ki je v stečajnem postopku izdal sklep o soglasju k prodaji poslovne enote stečajnega dolžnika, odloča o pritožbi v gospodarskem sporu zoper tega istega stečajnega dolžnika kot toženo stranko, v katerem se kot predhodno vprašanje presoja (delna) ničnost prodaje te iste poslovne enote.
URS člen 22, 58. ZVis člen 6, 55, 57, 59. ZPP člen 351, 351/2. ZUP člen 6, 6/2.
dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - pravni interes za revizijo - izvolitev v naziv višji predavatelj - postopek izvolitve v naziv - avtonomija državne univerze - obrazloženost odločbe - meje sodne presoje - diskrecijsko odločanje - neenotna sodna praksa upravnega sodišča - merila za izvolitev v naziv - izvirna pristojnost - sodba presenečenja
Univerza o izvolitvah v nazive ne odloča na podlagi javnega pooblastila, saj ne gre za nalogo državne uprave, ki bi jo z zakonom ali na podlagi zakona prenesli nanjo (121. člen Ustave), temveč za nalogo, ki izvirno sodi v samo jedro univerzitetne avtonomije in je po naši ustavni ureditvi upravni organi ne smejo izvrševati. Prav tako pa tudi oseba, ki je v tak naziv izvoljena, ne prejme nobenega oblastvenega ali javnopravnega upravičenja v razmerju do tretjih oseb, zato tudi ne gre za odločanje o javnopravni zadevi, ki bi med njo in univerzo kot odločevalcem vzpostavilo, preoblikovalo ali ukinilo javnopravno razmerje.
V primeru volitev v navedene nazive gre za strokovno in ne za oblastveno pravno presojo, glede katere bi bila toženi stranki podeljena upravna diskrecija skladno z ZViS.
V obravnavani zadevi torej ne gre za spor zoper upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi kandidata, saj tožena stranka ni izdala upravnega akta v smislu ZUS-1 (2. člen). ZViS je sicer formalno določil pravico do sodnega varstva v upravnem sporu zoper odločbo, izdano v postopku za izvolitev v naziv (oziroma v postopku za odvzem naziva, 59. člen ZViS),14 vendar ta glede na naravo odločitve ni namenjena možnosti sodnega uveljavljanja izpolnjevanja vsebinskih meril pridobitve naziva, temveč varstvu procesnih pravic kandidata v postopku odločanja o njegovi prošnji za izvolitev v naziv. To so tudi edine pravice, ki jih kandidatu v zvezi s tem postopkom ob pravilni ter ustavnoskladni razlagi ZViS in ZUS-1 lahko zagotavlja sodišče v upravnem sporu.
V zvezi s postopkom in pravili, ki veljajo za izvolitve v nazive, pa kaže poudariti, da izrecno zakonsko pooblastilo univerzi (in drugim visokošolskim zavodom), da ta postopek podrobneje uredi v svojem statutu (57. člen ZViS) pomeni tudi, da je v celoti izključena uporaba ZUP, razen če bi na podlagi lastne odločitve uporabo njegovih pravil sprejela univerza sama (z določitvijo v statutu). S tem pa so neupoštevna tudi pravila o oblikovanju obrazložitev odločb.
Ob ugotovitvi dejstva, da je bila med strankama sklenjena pogodba z uveljavitvijo odkupne opcije dne 18. 6. 2010, tožba za njeno izpolnitev pa vložena dne 6. 11. 2014, je očitno, da materialno pravo o zastaranju terjatve tožeče stranke ni moglo biti zmotno uporabljeno, kot to trdi revidentka.
URS člen 22, 23. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 1.
dopuščena revizija - Sodni svet - imenovanje na sodniško mesto - nepristranskost odločanja - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - pošten postopek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali se lahko kriteriji in vodila, glede zahteve po nepristranskem odločanju sodišč na podlagi prvega odstavka 23. člena Ustave RS, v celoti in brez ustrezne razlage upoštevajo za odločanje organov, ki niso sodišča, torej brez upoštevanja narave, organizacije, sestave in položaja organa, ki odloča, ter narave postopka, v katerem le-ta odloča?
Ali se lahko ugovor o nepristranskosti organa ter dejstva in dokaze v zvezi z njim (tj. ugovor obstoja procesne predpostavke in procesnopravni dejanski stan) v nasprotju s tretjim odstavkom 20. člena in 52. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) prvič uveljavlja v tožbi zoper dokončno odločitev upravnega organa, ne da bi stranka izkazala, da jih ni mogla navajati že v postopku pred izdajo izpodbijanega akta, ali pa se navedeni določili uporabljata le za nova dejstva in dokaze v zvezi s samo vsebino upravne zadeve (tj. materialnopravne ugovore in dejanske stanove)?
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima tožeča stranka kot upnica v stečajnem postopku nad toženo stranko pravni interes za sodno varstvo v pravdnem postopku z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka za plačilo občasnih stroškov stečajnega postopka in za pridobitev izvršilnega naslova za plačilo teh stroškov kljub temu, da ji je bil zahtevek za plačilo stroškov priznan v predračunu stroškov, ki ga je s sklepom potrdilo stečajno sodišče.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - izpodbojna tožba - identiteta tožbenega zahtevka - procesna teorija - dopuščena revizija
Nasprotna razlaga, ki jo zagovarja revidentka, da naj bi imel tožnik tudi po izteku prekluzivnega roka iz prvega odstavka 396. člen ZGD-1 pravico uveljavljati nove izpodbojne razloge, je zato v nasprotju z namenom te zakonske določbe, saj bi povečevala negotovost v pravnem prometu. Odgovora na dopuščeno revizijsko vprašanje zato ni mogoče utemeljiti zgolj s sklicevanjem na stališča čiste procesne teorije glede identitete tožbenega zahtevka. Namen, ki ga zasleduje citirana določba o prekluzivnem roku za vložitev tožbe, zato od tožnika terja, da v tem roku s tožbo jasno usmeri svoj pravovarstveni zahtevek in s tem zameji negativne učinke, ki izvirajo iz podaljšanega stanja negotovosti glede veljavnosti sklepa skupščine. Glede trditev, podanih po izteku prekluzivnega roka, ki presegajo navedeni okvir v tožbi, je tožeča stranka prekludirana.
ZPP člen 367a, 367a/1-2, 367c, 367c/3. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv člen 11. Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (2009) člen 3, 3-2.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se izraz "uporaba" v zvezi z definicijo "izrabljene gume" lahko tolmači le na način, da je s tem izrazom mišljena uporaba za namen, za katerega je bila guma izdelana?
predlog za dopustitev revizije - prepozen predlog - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču - nevednost ali očitna pomota vložnika - vloga, vložena po odvetniku - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlog za dopustitev revizije vložila odvetniška družba, bi ga bilo mogoče šteti za pravočasnega le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njeni očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, namreč zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi.
Predlagateljica kljub temu, da je uvodoma to napovedala, v predlogu ni navedla okoliščin, ki bi kazale na to, da obravnavani primer vsebuje za pravni red pomembna pravna vprašanja, ki utemeljujejo odločanje Vrhovnega sodišča.