odstop terjatve (cesija) - prevzemnikove pravice - odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - objektivni zastaralni rok
Za ugotovitev, ali je neka terjatev zastarala zaradi poteka objektivnega zastaralnega roka, niso pomembne nobene subjektivne okoliščine (na primer ali oškodovanec ve, da mu je v nekem trenutku nastala škoda in kdo mu jo je povzročil). Za ugotovitev, ali je ta rok potekel, je treba ugotoviti, kdaj je nastala škoda in (v našem primeru) kdaj je bila vložena tožba.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu
Ker je tožeča stranka sama vložila predlog za dopustitev revizije in ker ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče njen predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo (367.č člen ZPP).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna presoja obeh sodišč, da prekinitev zaposlitve v javnem sektorju prekine napredovalno obdobje tako, da ob ponovni zaposlitvi v javnem sektorju napredovalno obdobje začne znova teči in se predhodne zaposlitve v javnem sektorju pred prekinitvijo (in v tem času pridobljene ocene delovne uspešnosti) pri napredovanju ne morejo upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00028572
ZZVZZ člen 87, 87/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - odgovornost delodajalca - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - preventivni zdravniški pregled - neopravljen zdravstveni pregled - sposobnost delavca za opravljanje dela - odsotnost z dela zaradi bolezni - nadomestilo plače
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v okoliščinah konkretnega primera neoprava zdravniškega pregleda delavca pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi predstavlja pravno podlago za nastanek odškodninske odgovornosti delodajalca v razmerju do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v skladu z določilom drugega odstavka 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Tožnik ni izkazal, da bi predlagal dopustitev revizije oziroma da jo je Vrhovno sodišče dopustilo. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s 374. členom ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga
Zavrnitev dokaznih predlogov (zaslišanje prič, ki bi vedele povedati o odnosu med osbojencem in oškodovanko po obravnavanem dogodku), je glede na predmet dokazovanja utemeljena zato, ker jih obramba ni utemeljila s potrebno stopnjo materialnopravne relevantnosti, saj ni ponudila zadostne podlage, iz katere bi izhajala ocena verjetnosti uspeha tako predlaganih dokazov.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - pristojno sodišče kot stranka v postopku - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
V konkretni zadevi bi moralo o tožbi, s katero tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala v posledici protipravnega ravnanja Okrožnega sodišča v Mariboru oziroma uradnih oseb tega sodišča, odločati sodišče, ki se mu protipravno ravnanje očita, zaradi česar bi po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča lahko bil okrnjen videz nepristranskosti sojenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00027589
URS člen 33, 60, 67. SPZ člen 19, 33, 92, 92/1.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - reivindikacijska tožba - neposredna posest - dejanska oblast nad stvarjo - začasna uporaba stvari - skvot - avtonomna cona - določljivost subjekta na katerega se ukrep nanaša - neposredni uporabnik nepremičnin - samoupravna lokalna skupnost - socialna funkcija lastnine - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - javno dobro
Revidentka nasprotuje stališču, da tožene stranke ni mogoče zavezati k vračilu spornih nepremičnin prostih vseh oseb. A v okoliščinah konkretnega primera je tak zaključek na mestu. Nepremičnine, ki so predmet izročitve po obsodilnem delu sodb nižjih sodišč, uporabljajo številne, medsebojno nepovezane in celo neznane osebe. Z drugimi besedami: krog njenih uporabnikov je odprt, saj je daljše časovno obdobje (pred letom 2016) uporabnik lahko postal vsak. Na spornem območju je tako nastal neke vrste "kvazijavni" prostor, sredi katerega je vzniknila t. i. avtonomna cona.
Takšna območja so navadno v lasti oseb javnega prava. Lastnina oseb javnega prava pa vselej služi javnosti in ne zasebnim interesom posameznikov. Varstvo javne lastnine je zato predvsem varstvo reda in ne varstvo temeljnih človekovih pravic. Odločitev osebe javnega prava o ravnanju z nepremičninami v njeni lasti je bolj kot pravno, politično (v pomenu demokratičnega urejanja javnih stvari) vprašanje.
Pravni zaključek o izključni dejanski oblasti toženca bi bil v nasprotju z zavrnitvijo spornega dela zahtevka. A problem te kontradikcije ni v zavrnitvi spornega dela zahtevka v tej pravdi, marveč v pravnem sklepu o izključni dejanski oblasti, na katerega je svojo odločitev (očitno) oprlo sodišče v pravdi zaradi sodnega varstva posesti.
spor iz razmerij med starši in otroki - dovoljenost revizije - predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postopek izvršbe in zavarovanja - sklep o ugoditvi predlogu za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga - zavrženje predloga
Ker revizija zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o začasni odredbi, ni dovoljena, je sodišče tudi ne more dopustiti.
Po presoji Vrhovnega sodišča sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da je v opisanih in v dokaznem postopku ugotovljenih dejanjih obsojenke konkretizirano njeno sodelovanje pri tuji prostituciji zaradi izkoriščanja. Obsojenka je sodelovala pri prostituiranju več deklet na način, da je ustvarjala zaslužek, pri tem pa je šlo za kontinuirano, več let trajajočo dejavnost, ki je predstavljala utečen in donosen posel. Obsojenkino sodelovanje pri tuji prostituciji je obsegalo najemanje in razpolaganje s stanovanji, skrb za prevoz deklet na lokacije, kjer se je izvajala prostitucija, njeno oglaševanje in dogovarjanje s strankami za srečanja z dekleti, ki so ponujala spolne storitve, s čimer je dejansko vodila in posredno nadzirala izvrševanje prostitucije. Ker je pri tem od oškodovank, ki so se nanjo zaradi osebnostnih potez in nepoznavanja jezika funkcionalno navezale – kar je obsojenka izkoriščala zavoljo teženj po lastnem finančnem okoriščanju – prejemala polovico zaslužka, ki so ga le-te prejele od strank, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilen zaključek pravnomočne sodbe, da je obsojenka sodelovala pri tuji prostituciji zaradi ekonomskega izkoriščanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00028287
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je bila nesklepčna tožba, s katero je tožnica uveljavljala denarno nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnin.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - pravica do pritožbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Medsebojna prepletenost dejanskih in pravnih vprašanj kaže, da vprašanje toženčeve ne/dobrovernosti ne pomeni samostojne pravne celote, ki bi je sodišče prve stopnje sploh še ne obravnavalo, ampak gre zaradi spregledanega toženčevega ugovora le za izostanek presoje enega od zatrjevanih vidikov spora (v dejanskem in pravnem pogledu). Dokončna meritorna odločitev sodišča druge stopnje zato ne bi pomenila posega v pravico do pravnega sredstva.
Vrhovno sodišče ne pritrjuje presoji pritožbenega sodišča o smotrnosti obravnave pred sodiščem prve stopnje, kateremu glede na veliko število izvedenih dokazov teh ne bi bilo treba ponovno izvajati, kar pa za pritožbeno obravnavo ne velja nujno. Pritožbeno sodišče namreč ni dolžno ponoviti vseh dokazov, ampak (le) tiste, za katere oceni, da so ustrezno predlagani, potrebni in primerni za odpravo kršitve zaradi prezrtja toženčevih navedb v zvezi z njegovo pridobitvijo lastninske pravice. Tako se pritožbena obravnava izkaže predvsem v dopolnitvi prvostopenjskega postopka.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - meje pritožbenega preizkusa - novela ZPP - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče sme presojati le, ali so obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču, ali pa bi moralo drugostopenjsko sodišče samo odpraviti kršitve prvostopenjskega sodišča.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - zavrnitev pritožbe
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženke - pogoji za sojenje v nenavzočnosti
Obsojenka se je sicer seznanila z obtožbo in v zvezi z njo tudi podala zagovor. Bistvo pravice do obrambe pa je tudi v tem, da se da obdolžencu možnost, da se seznani z obremenilnimi dokazi in možnost zasliševati avtorja ter dokazov oziroma izpovedbe.
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - spor majhne vrednosti - zavrženje predloga
Tridesetdnevni rok za vložitev predloga za dopustitev revizije se je tako iztekel 10. 6. 2019, toženka pa je predlog vložila dne 11. 6. 2019, torej prepozno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00028887
OZ člen 82, 83, 120, 121. URS člen 25. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - nezgodno zavarovanje - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - zdravljenje - dnevno nadomestilo - status kmeta - prenehanje zavarovanja - prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve - upokojitev - pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali je sodišče druge stopnje pri presoji določila četrtega odstavka 15. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb 01-NEZ-1/08 pravilno uporabilo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o razlagi pogodb (82. in 83. člen OZ) ter določb glede splošnih pogojev pogodbe (120. in 121. člen OZ), ko je sklenilo, da od upokojitve dalje tožnik ni upravičen do dnevnega nadomestila, čeprav je aktivno zdravljenje potekalo še tudi po upokojitvi, ker naj bi bilo dnevno nadomestilo pogojeno s predložitvijo dokazila o začasni nezmožnosti za delo in ker naj bi "redno delo" ne pomenilo dela na kmetiji, čeprav je imel tožnik celotni čas aktivnega zdravljenja status kmeta,
2. ali prenehanje zavarovanja ob prenehanju delovnega razmerja ob pravilni uporabi materialnega prava pomeni tudi prenehanje zavarovalnega kritja za zavarovalne primere, ki so nastopili pred prenehanjem delovnega razmerja,
3. ali razlaga sodišča druge stopnje glede pravne podlage za uveljavitev dnevnega nadomestila, pomeni samostojno in kompleksno ugotovitev, ki združuje v sebi tako dejanska kot pravna vprašanja, ki niso bila v nobenem pogledu (dejanskem ali pravnem) predmet presoje sodišča prve stopnje in je tožnik tako ni mogel izpodbijati, ter ali je bil tožnik s tem glede zavrnilnega dela sodbe prikrajšan za pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
ZPP člen 70, 70-6, 128, 128/5, 377, 384, 384/1, 384/4.
revizija - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - omejen obseg izpodbijanja v revizijskem postopku - bistvene kršitve postopka - izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije - odškodninska odgovornost države
Pošiljanje obvestil o uvedbi stečajnega postopka nad domačo pravno osebo znanemu tujemu upniku je samostojno opravilo stečajnega upravitelja in sodišče nadzorne funkcije ni dolžno opravljati.
ZPP člen 215, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 59.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - delitev skupnega premoženja zakoncev - delež na skupnem premoženju - višina dohodka zakoncev - skrb zakonca za gospodinjstvo in otroke - zavrnitev predloga za dopustitev revizije