predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Dejstvo, da je Republika Slovenija, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, tožena stranka v tem individualnem delovnem sporu, predstavlja okoliščino, zaradi katere je lahko okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da je podan drug tehten razlog, da o tožbenem zahtevku tožnice ne odloča Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Glede na ugotovitev nižjih sodišč, da sta se toženca s tožnikom dogovorila, da se prvotna soinvestitorska pogodba preoblikuje v posojilno pogodbo (saj toženca po zaključku investicije nista mogla (ali želela) tožniku vrniti denarja), sta nižji sodišči pravilno zaključili, da predstavlja dolg tožencev znesek, ki je bil dogovorjen v prvi posojilni pogodbi (126.231,00 EUR skupaj z obrestmi) in ne znesek, ki je bil dogovorjen v soinvestitorski pogodbi.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbena obravnava
Po presoji Vrhovnega sodišča je tehtna okoliščina, da so v postopku ostale povsem neobravnavane navedbe v zvezi s pobotnim ugovorom, ki ga sodišče prve stopnje ni presojalo, ker je te navedbe štelo za prepozne. Če bi pritožbeno sodišče sámo odločalo o pobotnem ugovoru, ki pomeni samostojno pravno celoto, bi bili stranki s tem prikrajšani za pravico do pritožbe. Pojasnilo pritožbenega sodišča, da sodbe v tem delu ne more sámo dopolniti, je zato pravilno. Drži sicer, kot navaja pritožnica, da bi bilo o pobotnem ugovoru treba odločati šele, če bi (tudi) pritožbeno sodišče spoznalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Ker pa bi – da bi prišlo do spoznanja o njegovi (ne)utemeljenosti – moralo ponovno oceniti že izvedene dokaze in po potrebi dopolniti dokazni postopek, bi dejansko prišlo do zavlečenja postopka, če bi nato kljub vsemu zaradi obravnave pobotnega ugovora moralo zadevo vrniti v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje. V položaju, ko taka možnost obstaja in ko hkrati vrnitev zadeve v ponovno sojenje že na prvi pogled ne bi pomenila kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj je bila tožba vložena 3. 10. 2017, razveljavitveni sklep pa izdan 6. 11. 2018, je razveljavitev izpodbijane sodbe smotrna.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - obstoj delovnega razmerja - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - plača - pobot
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali in kako je plačilo za delo po pogodbah civilnega prava, dopustno in mogoče v sodnem postopku pobotati s terjatvami delavca iz faktičnega delovnega razmerja in
- ali je oseba, ki je prejemala plačilo za delo na podlagi pogodb civilnega prava, za katerega je bilo kasneje odločeno, da gre za delovno razmerje, upravičena zadržati znesek, ki presega neto plačo in ostale prejemke in delovnega razmerja, kot jih prejemajo drugi delavci?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00028121
ZPP člen 7, 8, 358, 358/1. ZOR člen 73, 371. OZ člen 52, 58. URS člen 22, 23.
prodajna pogodba za nepremičnino - oblika pogodbe - ustna pogodba - teorija o realizaciji - konvalidacija posla - priposestvovanje - dobra vera - zastaranje - bistvena kršitev določb nepravdnega postopka - dokazna ocena - prosta dokazna presoja - načelo neposrednosti - metodološki napotek - zmotna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog
Kršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna: (a) neupoštevanje metode iz 8. člena ZPP; ali (b) vsebinsko neprepričljiva dokazna ocena, ki je v nasprotju z neformalnimi dokaznimi pravili, zato je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, mora revident, ki se sklicuje na kršitev 8. člena ZPP, revizijsko sodišče prepričati, da dokazna ocena nižjih sodišč ne izpolnjuje temeljnih postulatov metode proste dokazne ocene. V revizijskem postopku zato ni (več) bistveno, ali je bila resnica pravilno ugotovljena, ampak le še to, kako je bila ugotovljena. Pomembno je torej spoštovanje metode, ki jo 8. člen ZPP začrtuje le formalno, medtem ko vsebinski vidik dokazne ocene tvorijo splošni zakoni logike, psihologije, znanosti in izkušenj na splošno.
izločitev sodnikov višjega sodišča - sklep o zavrženju zahteve za izločitev sodnika - pravica do pritožbe
Pritožnik navaja, da naj bi bil za odločanje o njegovi zahtevi za izločitev pristojen predsednik višjega sodišča in ne višja sodnica. Drži sicer, da o zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP), vendar pa ZPP v šestem odstavku svojega 72. člena določa tudi, da prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji. Pritožbeni očitek je zato neutemeljen.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - trajanje mandata - vezanost na zahtevek - izvršljivost izreka sodbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
— ali je določba četrtega odstavka 49. člena ZDR-1 kogentne narave;
— ali odločitev, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki 18. 10. 2017 ni prenehalo in še traja, implicitno vsebuje tudi obveznost tožene stranke, da tožnika pozove na delo;
— ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je samostojno oblikovalo izrek sodbe na način, da ni sledilo tožbenemu zahtevku v delu, ko tožeča stranka zahteva tudi odločitev o pozivu nazaj na delo, kršilo določilo postopka in s tem tožečo stranko prikrajšalo za učinkovito podlago za izvršitev pravnomočne sodne odločbe;
— ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je zgolj opisno določilo, kakšno plačo mora imeti tožnik, kršilo določbe postopka in s tem tožečo stranko prikrajšalo za učinkovito podlago za izvršitev pravnomočne sodne odločbe.
KZ-1 člen 196, 196/1.. ZDR-1 člen 132, 132/1.. ZKP člen 372, 372-1.
kršitev kazenskega zakona - kršitev temeljnih pravic delavcev - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - odpravnina ob upokojitvi
Z izrekom sodbe, ki ne vsebuje posameznih mesečnih zneskov neplačanih delovnopravnih obveznosti, sodišče ne krši določb materialnega zakona.
Oškodovanec je po prenehanju delovnega razmerja ostal zavarovan na drugi podlagi. To pomeni, da delovnopravna obveznost plačila odpravnine ob upokojitvi iz 132. člena ZDR-1 za delodajalca ni nastala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00028881
SPZ člen 210, 213, 217. ZTLR člen 54. ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2.
dopuščena revizija - tožba in nasprotna tožba - stvarna služnost - uporaba vrta - priposestvovanje stvarne služnosti - večstanovanjska stavba - negatorna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - izvrševanje služnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, zakaj ni mogoče priposestvovanje stvarne služnosti vrta v korist stanovanja, ko sta izpolnjena oba pogoja za priposestvovanje stvarne služnosti, to je, da tožnik več kot 20 let dejansko izvršuje služnost vrta in lastnik služeče nepremičnine temu ni nikoli nasprotoval.
vrnitev darila po razvezi zakonske zveze - posebno premoženje zakonca
Zakonec kot darovalec lahko daruje drugemu zakoncu kot obdarjencu samo svoje posebno premoženje, ne pa njunega skupnega premoženja (dokler deleža na skupnem premoženju nista določena).
URS člen 21, 125. ZGJS člen 3, 3/2, 7, 59. ZLS člen 21, 21/2-5, 62. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 5. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (2012) člen 2, 40.
pasivna legitimacija - zavezanec za plačilo storitve obvezne javne gospodarske službe - financiranje gospodarske javne službe - odlok o oskrbi z vodo - stroški porabe vode - uporabnik storitve javne službe - najemnik nepremičnine - javno dobro - urejanje s podzakonskim aktom - exceptio illegalis - dopuščena revizija
Občina sicer lahko predpise iz svoje pristojnosti izda brez izrecnega napotila v zakonu, a ti ne smejo biti v nasprotju z zakoni. V obravnavanem primeru je občina z opredelitvijo pojma uporabnika obvezne javne gospodarske službe presegla okvire zakona. Podzakonski predpis sicer lahko ureja način izvrševanja pravic in obveznosti ter podrobneje določa vsebino teh pravic in obveznosti, pri čemer nujno interpretira zakon v določenem obsegu. Vendar pri svojem normiranju ne sme zoževati zakonskih pravic
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00028286
SPZ člen 48. ZZZDR člen 58. ZPP člen 367a, 367a/1.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - vlaganje v posebno premoženje enega zakonca - povračilo vlaganj - tožbeni zahtevek
Revizija se dopusti glede vprašanja ali drži stališče sodišča, da ima bivši zakonec - tožnik le zahtevek za ugotovitev terjatve do posebnega premoženja toženke, ne pa za povrnitev vlaganj, saj naj bi tak zahtevek predstavljal že delitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - IZVRŠILNO PRAVO
VS00028642
ZPP člen 367, 367/2, 367a. ZIZ člen 10.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - nedovoljen predlog - nedovoljena revizija - novela ZIZ-L - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z novelo ZIZ-L je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. To pomeni, da ne glede na spremembo ZIZ revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, še vedno ni dovoljena.
sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - dopolnitev postopka na drugi stopnji
Ker je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je sicer sodni izvedenec pri drugem variantnem izračunu v skladu s stališčem druge stopnje upošteval pravilno dejansko stanje in je uporabil tudi pravilno pravno podlago, razen za obdobje veljavnosti ZUJF, Vrhovno sodišče glede na 355. člen ZPP ne ugotavlja utemeljenih razlogov, da sodišče druge stopnje samo ne dopolni postopka s pridobitvijo dopolnitve izvedenskega mnenja in s sodbo samo odloči še o preostalem delu tožnikovega tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00028625
ZFPPIPP člen 391. ZFPPIPP-G člen 34, 34/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - osebni stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obdobje izpodbojnosti - novela ZFPPIPP-G - prehodne in končne določbe - retroaktivnost
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je določilo drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G, kjer določa, da se spremenjeni 391. člen ZFPPIPP uporablja tudi za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik z ožje povezanimi sklenil ali izvedel pred 26. 4. 2013, skladno z Ustavo RS.
pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo - obrazložitev pritožbe - dokazni postopek
Pritožnica bi morala upoštevajoč obseg ugotovljenih pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe nasprotne stranke in nedopustno poseglo v njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Teh razlogov pa pritožba sploh nima. Vrhovno sodišče tako zaradi pomanjkanja pritožbenih razlogov pravilnosti razveljavitvenega sklepa ni moglo preizkusiti. Vrhovno sodišče le dodaja, da ne bi moglo ugoditi pritožbi na način, kot to predlaga pritožnica in spremeniti razveljavitvenega sklepa tako, da bi pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče lahko v skladu s petim odstavkom 357.a člena v primeru, če pritožbi ugodi, le razveljavi sklep sodišča druge stopnje in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.
ZKP člen 9, 9/3, 202, 202/2, 371, 371/2.. URS člen 19, 19/3, 20, 20/2.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sklep o priporu - pravica do uporabe lastnega jezika - pravica do tolmača - pravica do pravnega sredstva - pravica do izjave - pravnomočnost sklepa o odreditvi pripora - pisni prevod sklepa o priporu
Obdolžencu je bil prevod sklepa o odreditvi pripora vročen dne 6. 8. 2019, vendar v zakonskem roku pritožbe zoper sklep ni vložil. Navedeno pomeni, da je sklep o priporu postal pravnomočen, zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila zagovornica, pa je dovoljena.
Izdelava pisnega odpravka sklepa o odreditvi pripora z obrazložitvijo ter priprava ustreznega prevoda v tuj jezik, ni vedno mogoča v rokih, ki jih predpisuje ZKP. Navedeno velja še zlasti v obsežnejših kazenskih zadevah ter v situacijah, ko gre za tolmačenje v tuje jezike, za katere primanjkuje (sodnih) tolmačev. Seveda je za to dolžna poskrbeti država, vendar v vseh primerih je to objektivno nemogoče. V tovrstnih primerih je morebitno prekoračitev osemiinštirideseturnega roka in s tem kršitev tretjega odstavka 202. člena ZKP potrebno presojati ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve, predvsem ali je navedena okoliščina vplivala na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa.
Vprašanje prevodov izdanih sklepov in možnost seznanitve obdolženca z razlogi za pripor v jeziku, ki ga razume, primarno ne izhaja iz drugega 20. člena Ustave, temveč predvsem iz pravice do izjave, kot sestavnega dela enakega varstva pravic ter iz pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Zlasti omenjeni jamstvi varujeta obdolženčevo subjektiviteto in preprečujeta, da bi postal objekt kazenskega postopka. V ti pravici pa obdolžencu, kljub poznejši vročitvi prevoda pisnega odpravka sklepa o odreditvi pripora, ni bilo poseženo.