Tožnica ni lažno prikazovala in tudi ni zamolčala nobenega podatka, ko je izpolnila rubrike v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica je na podlagi kasneje podpisane poravnave še vedno morala skrbeti za hči, saj je imela na podlagi začasne poravnave z njo določene stike in je družinsko življenje izvrševala prek dogovorjenih stikov in dolžnosti preživljanja.
Brezplačna pravna pomoč je bila tožnici dodeljena za svetovanje in zastopanje v pravdni zadevi na I. in II. stopnji sojenja ter za oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks. Izrecno se odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči z dne 30. 5. 2013 ne nanaša tudi na oprostitev plačila stroškov za sodnega izvedenca, čeprav se po določbi 5. odstavka 26. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči, predvsem kot oprostitev plačila stroškov za izvedence. Ali je bil v konkretnem primeru sodni izvedenec postavljen po uradni dolžnosti zaradi spoštovanja načela varovanja koristi za otroka, ali na zahtevo tožnici nasprotne stranke v pravdi, tožena stranka ni razčiščevala, pa bi morala.
Tožena stranka v konkretnem primeru ni imela podlage za način odločanja, ki je drugačen, kot je predpisano v 3. odstavku 43. člena ZBPP, oziroma ta pravna podlaga iz izpodbijane odločbe ni razvidna, da bi jo sodišče lahko preizkusilo z vidika zakonitosti.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za postopek pred sodiščem
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 torej vključuje vsa opravila odvetnika (razen zastopanja na narokih), tako tudi pregled pisnih gradiv, pravne nasvete in posvete, kakor tudi sestavljanje pisnih vlog v postopku. Glede na navedeno je utemeljen tožbeni očitek, ki se nanaša na nepriznano nagrado za postopek po tar. št. 3100, saj zavrnitev navedene nagrade ne more temeljiti zgolj na dejstvu, da v okviru BPP ni bila vložena tožba. Nagrada po tej tarifni številki je namreč nastala s pooblastitvijo tožnika, da naj reši zadevo v okviru sodnega postopka.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - vlaganja v nepremičnino - metoda indirektnega ugotavljanja dohodkov - dokazovanje
Davčni organ je v ponovnem postopku ugotovitveni postopek dopolnil v skladu z napotki sodbe z dne 21. 1. 2014 in v zapisniku ugotovljeno vrednost vlaganj v nepremičnino utemeljil z obširnimi dejanskimi ugotovitvami. Tožnica, kot že navedeno, pripomb na zapisniške ugotovitve ni podala. Zato pritožbeni organ navedb, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve, tudi v tem delu kot nedopustnih utemeljeno ne obravnava. Ugotovitev, da tožnica za svoje navedbe ni predložila (ali predlagala) nobenih dokazov, ni sporna. Zato tožnica, ki navedenih trditev tudi v upravnem sporu ne dokazuje, ne more biti uspešna.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje
Iz določb ZPIZ-1 izhaja, da se postopki za odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so bili začeti na podlagi določb 228. člena ZPIZ-1, dokončajo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona. Vendar pa za tak primer v predmetni zadevi ne gre. Ker gre za odločanje o tožničini vlogi z dne 30. 10. 2015, dani v času sedaj veljavnega zakona, izpodbijana odločitev temelji pravilno na določbah tega zakona, to je ZPIZ-2.
izbris GERK-a iz kmetijskega gospodarstva - pravica do uporabe zemljišča - soglasje solastnikov kmetijskega zemljišča
Po izrecni določbi drugega odstavka 5. člena ZKme-1 je pravico do uporabe zemljišč kmetijskega gospodarstva mogoče izkazovati tudi ob sklicevanju na drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe, in ne le z izkazovanjem lastništva, zakupa oziroma pridobljenih soglasij (so)lastnikov.
skrbništvo - postavitev skrbnika - procesna legitimacija - stranka v upravnem postopku
V postopku nastanitve pod skrbništvo ima le ta oseba položaj stranke, ne pa tudi njeni morebitni sorodniki. Sorodniki osebe, ki se postavlja pod skrbništvo postopku postavitve pod skrbništvo ne varujejo svojih pravic in koristi ter tako tudi ne morejo biti stranke v tem postopku. Posledično tudi ne morejo zoper odločitev, sprejeto v tem postopku vložiti pritožbe.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - nezakonita efektivna obrestna mera - odvzem dovoljenja
Tožnik ugovarja napačno ugotovljenemu dejanskemu stanju v zadevi, pri čemer navaja razloge, ki se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje v drugi zadevi. V zadevi inšpekcijskega nadzora, ki je že pravnomočno zaključen, pa niso relevantni za ta postopek. Relevantno dejansko stanje v zvezi z izpodbijano odločbo je le ugotovitev pravnomočnosti odločbe, s katero je Tržni inšpektorat RS dajalcu kredita izdal odločbo na podlagi petega in sedmega odstavka 34. člena ZPotK-1 ter po četrtem odstavku 13. člena ZPDZC, kar pa je bilo z izpodbijano odločbo ugotovljeno. Tožena stranka je prejela predlog tržnega inšpektorata s pravnomočno odločbo, s katero je ta tožniku prepovedal sklepanje kreditnih pogodb in opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja.
ZKme-1 člen 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 člen 13, 13/1, 13/1-5. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 128.
Sodišče ugotavlja, da bi bilo postopek za izdajo izpodbijane odločbe na podlagi prehodne določbe prvega odstavka 128. člena Uredbe 2011-2013 treba voditi na podlagi Uredbe PRP 2007-2013, ki je bila (kot izhaja iz spisne dokumentacije) pravna podlaga za javni razpis in za celoten postopek dodelitve tožniku nepovratnih sredstev iz naslova Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, in sicer ne glede na to, da gre v izpodbijani odločbi za odločanje o sankcioniranju zaradi neizpolnitve prevzetih obveznosti.
Tožnik z zdravstveno dokumentacijo ni dokazal svojih trditev o tem, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ni mogel pravočasno opraviti izobraževanja. Tožnik ni konkretizirano navedel, niti to ni razvidno iz zdravstvene dokumentacije, ki se nahaja v upravnem spisu, kdaj in do kakšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko pomenilo oviro za pravočasno udeležbo na izobraževanju, naj bi sploh prišlo.
V javnem razpisu je bilo izrecno navedeno, da mora biti ponudba izdelana v skladu z javnim razpisom. Javni razpis obsega natančna navodila za izdelavo ponudbe ter določa dokazila za dokazovanje izpolnjevanja predpisanih pogojev in obrazec ponudbe. Izjave tožnika s pojasnili zakaj določenih dokazil ni mogel predložiti ne morejo nadomestiti zahtevanih dokazil v ponudbi, oziroma ne predstavljajo pravilne nadomestitve dokazil. Samo ponudba, ki izpolnjuje vse predpisane sestavine iz javnega razpisa se šteje za popolno ponudbo in le kot taka omogoča njeno nadaljnjo vsebinsko presojo. Ker tožnik ponudbe ni dopolnil v skladu s pozivom, je tožena stranka pravilno štela, da je tožnikove ponudba nepopolna, in je zato tožnikovo ponudbo skladno z določbo IX. točke javnega razpisa, utemeljeno zavrgla.
ZKZ člen 17, 18, 18/1, 18/1-4. ZDKG člen 2, 22. ZDKG-A člen 5, 5/2. URS člen 15, 15/2, 22, 33, 67.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - dedovanje kmetijskih gospodarstev - zaščitena kmetija - delitev zaščitene kmetije
Pri predmetni izročitvi dednega odpravka gre za promet s kmetijskimi zemljišči (oziroma gozdovi, kmetijami), ki mora biti obravnavan po določbah ZKZ, in torej za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom med živimi (17. člen ZKZ).
Tožnika zmotno menita, da bi organ pri odločanju moral upoštevati stanje ob vložitvi vloge za odobritev pravnega posla. Podlago za tako presojo predstavlja določba 5. člena ZDKG-A. Da bi se ne upošteval dejanski status kmetije v času odločanja, tudi ne izhaja iz 18. člena ZKZ.
V zadevah pridobitve lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih (gozdovih, kmetijah) s pravnimi posli med živimi po določbah III. poglavja ZKZ se po izrecnem napotilu v četrti alineji 18. člena ZKZ po analogiji uporabljajo določbe 22. člena ZDKG. Ker je analogija utemeljena na skupnih bistvenih lastnostih primerov, to pomeni, da je treba glede na ureditev primera dopustnega oporočnega razpolaganja z zaščiteno kmetijo (da posamezno volilo ne sme preseči 2 %, vsa volila skupaj v oporoki pa ne 10 % skupnih kmetijskih površin), da bi bila primera enako pravno vrednotena, za pravne posle med živimi razlagati določbo tako, da pri posameznem pravnem poslu odsvojitev ne sme preseči 2 %.
trošarina - vračilo trošarine - rok za uveljavljanje vračila trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - zamuda roka - materialni prekluzivni rok
Tožnik je v predmetni zadevi vložil mesečni zahtevek za vračilo trošarine, za mesec december 2014, ki bi ga moral vložiti do 31. 1. 2015. Rok iz četrtega odstavka 54č. člena ZTro materialni prekluzivni rok, zaradi česar podaljševanje takega materialnega roka ni dovoljeno. Tega roka tako s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče podaljšati. Res je, da prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sploh ni omenjal tožnikove izjave z dne 3. 2. 2014 (izjava v zvezi z zamudo roka, v kateri se je skliceval na zdravstvene razloge) in se tako do nje ni opredelil. Vendar pa omenjena pomanjkljivost ne vpliva na sicer pravilno odločitev, pri čemer pa je pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjskega organa dopolnil drugostopenjski organ.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 241.
carina - vračila uvoznih dajatev - obresti - uporaba materialnega predpisa - uporaba specialnega predpisa
V navedeni zadevi je potrebno kot materialni predpis pri izračunu obresti upoštevati specialni predpis, ki velja za carinske in uvozne dajatve, to pa je v danem primeru CZS. 15. V obravnavani zadevi ne gre za situacijo, da odločba, s katero je bilo ugodeno tožnikovemu zahtevku za povračilo, ne bi bila izvršena v roku treh mesecev po njenem sprejetju. Pač pa gre za situacijo, ko obresti predvidevajo nacionalne določbe.
ZDoh-2 člen 35, 36, 46. ZDavP-2 člen 74. ZZDej člen 3. ZZDrS člen 65.
davki od dohodkov fizičnih oseb - prispevki za socialno varnost - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - odvisno pogodbeno razmerje - navidezni pravni posel
Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin ne izhaja, da bi šlo pri obravnavanih storitvah zdravnikov za neodvisno, samostojno opravljanje dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2. Ker ZDoh-2 podjetniške oziroma poklicne dejavnosti natančneje ne opredeljuje, je treba pomen tega pojma določiti glede na splošno opredelitev podjetniške dejavnosti v ZGD. Za kvalifikacijo podjetniške dejavnosti je tako odločilno, da se opravlja trajno (in ne priložnostno), da se opravlja na trgu ter, da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo tudi samostojno opravlja ter pri tem uporabi iste metode, sredstva in pristope, kot bi jih uporabil podjetnik. Formalne okoliščine kot je navedba firme (s.p., d.o.o. ali zavod) oziroma vpis v ustrezen register pa po presoji sodišča same po sebi opravljanja podjetniške oziroma poklicne dejavnosti še ne izkazujejo. Pomemben je način, na katerega se dejavnost opravlja. Okoliščin, ki bi kazale na tržno obnašanje in samostojno ter neodvisno opravljanje zdravstvenih storitev po sklenjenih Pogodbah o poslovnem sodelovanju, pa v konkretnem primeru ni zaslediti, niti jih tožnik v tožbi konkretno ne zatrjuje.
Sklenitev podjemne pogodbe za opravljanje zdravniške službe med javnim zdravstvenim zavodom in zdravnikom, ki je pri njem v delovnem razmerju, je dopustna le v primeru, če po tej pogodbi izvaja (druge) zdravstvene storitve, ki niso zajete v okviru del in nalog, ki so določene v pogodbi o zaposlitvi, kar je logično glede na določbe ZZDej o delavnem času zdravnikov oziroma o delu preko polnega delovnega časa, ki je ob doseženi zakonski omejitvi pogojeno s soglasjem zdravnika in kar potrjuje tudi kasnejša sprememba ZZdrS in ZZDej.
ZDavP-2 člen 5, 5/2. ZDoh-2 člen 35, 35/3, 35/3-2, 36.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb - opravljanje storitev - odvisno pogodbeno razmerje - samostojni podjetnik - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja
Za kvalificirano podjetniško dejavnost je odločilno, da se opravlja trajno in ne priložnostno, da se opravlja na trgu ter da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo nato tudi samostojno opravlja. Pri tem pa uporabi iste metode, sredstva in pristope, kot bi jih uporabil podjetnik. Omenjenih relevantnih okoliščin pa tožeča stranka v tožbi niti ne zatrjuje. Dohodkov doseženih na podlagi sklenjenih spornih pogodb tako tudi po mnenju sodišča ni mogoče šteti za dohodke iz dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, temveč za dohodke, opredeljene v 35. oziroma 36. členu ZDoh-2.
Okoliščine, ki so privedle do sklepanja spornih pogodb po mnenju sodišča niso bistvene za obdavčitev, saj je naloga davčnega organa, da v zadevi odloči v skladu z veljavnimi davčnimi predpisi. Ti pa v drugem odstavku 5. člena ZDavP-2 določajo, da se vzpostavljena razmerja oziroma opravljena izplačila presoja po vsebini in ne na podlagi formalne opredelitve poslovnih dogodkov. Prav tako davčni organ s svojo odločitvijo v veljavnost sklenjenih medsebojnih razmerjih ne posega. Dohodke je pravilno obravnaval v skladu s pravo naravo prejemkov in jih ovrednotil kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja in ne kot dohodke iz dejavnosti, kot je opravljena izplačila po izstavljenih računih obravnavala tožeča stranka.
dohodnina - napoved za odmero dohodnine - rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine - olajšava za vzdrževane družinske člane
Tožnik ni vložil napovedi za odmero dohodnine do 31. 7. 2012, kar bi moral storiti glede na šesti odstavek 267. člena ZDavP-2. Posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane je tožnik prvič uveljavljal šele v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Glede slednjega pa je, upoštevaje 271. člen ZDavP-2, prekludiran.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZSPJS 3, 3/5, 3.a.
ukrep inšpektorja za javni sektor - predhodni preizkus tožbe - zapisnik o inšpekcijskem nadzoru - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik v predmetnem upravnem sporu, kjer s tožbo izpodbija odločitev ministra o tožnikovemu ugovoru zoper zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru pri tožniku z dne 20. 10. 2014, ne varuje svojega pravnega položaja. Inšpektor je namreč v obravnavani zadevi odredil, da mora predstojnik izvršiti odrejene ukrepe. Z izvršitvijo teh ukrepov pa se po presoji sodišča ne bo poseglo v tožnikov pravni položaj. Inšpektor namreč izreče le ukrepe, ki nalagajo predstojniku, da poskrbi za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in nezakonitosti. Predstojnik pa nato z izdajo novih individualnih delovnopravnih aktov, s katerimi se odpravijo ugotovljene nepravilnosti, lahko poseže tudi v pravice in obveznosti javnega uslužbenca. Zoper te individualne akte pa lahko javni uslužbenec uveljavlja ustrezna pravna sredstva.
ZDavP-2 člen 326. ZDoh-2 člen 97. ZUP člen 147, 147/3.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - vrednost nepremičnine ob prodaji - znižanje davčne osnove - predhodno vprašanje
Vprašanje dosežene izgube pri prodaji spornega stanovanja tožnika v letu 2013 je sestavni del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločitev v konkretni upravni zadevi. Zato gre v tem smislu pri omenjenem vprašanju za predhodno vprašanje. Glede slednjega pa tretji odstavek 147. člena ZUP določa, da če je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je upravi organ na ta posamični akt vezan.
Tožnik utemeljeno ugovarja, da vizualna analiza ni bila opravljena v celoti oziroma v skladu z načinom presoje, kot ga je opredelil sam organ. Organ se namreč ni opredelil ne glede dolžine obeh besed in ne glede števila črk, ki jih vsebujeta oba znaka. Sodišče se sicer strinja z organom, da je pomemben celotni vizualni vtis, ki ga dajeta obe besedi, vendar pa se ob odsotnosti upoštevanja vseh elementov črkovne analize, ki je organ ni opravil tako, kot bi jo moral, ne more strinjati z njegovim zaključkom, da je vizualni vtis obeh znakov različen, saj je ta glede na povedano nedvomno preuranjen.
ZUP člen 43, 129, 129/1, 129/1-4, 229, 235. ZIN člen 28.
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - stranka v postopku - priznanje statusa stranskega intervenienta
Čeprav so tožniki v vlogi res izrecno navedli, da vlagajo pritožbo skladno z 235. členom ZUP in še zahtevo na podlagi 43. člena ZUP, da se jim prizna pravica udeležiti se inšpekcijskega postopka kot stranskim udeležencem, takšna pravna kvalifikacija zahtevka s strani tožnikov ne odvezuje organa od pravilne uporabe prava glede na relevantno dejansko stanje. Kolikor je pritožbeni rok še odprt, se razlog za obnovo postopka v zvezi z udeležbo v postopku lahko uveljavlja s pritožbo.
kršitev pravil revidiranja - revidiranje računovodskih izkazov - izrek opomina - mednarodni standardi revidiranja - izkaz gibanja kapitala - načelo zaslišanja stranke - podpisnik revizijskega poročila
Subjektu nadzora v postopku za izrek opomina je spoštovanje načela kontradiktornosti zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za začetek postopka, v katerih lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (139. člen ZRev-2). V takem primeru Agencija lahko šele nato izda odločbo o izreku opomina, pri čemer pa lahko odločitev opre le na dejstva in dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka oziroma v izjavi subjekta nadzora.