matura - kandidat s posebnimi potrebami - prilagojen način opravljanja mature - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
Odločitev tožene stranke ni pravilna in zakonita in tudi ni v skladu z napotki sodišča v pravnomočni sodbi št. I U 487/2015-4 z dne 22. 4. 2015, ker tožena stranka pri odločanju v ponovljenem postopku ni ravnala tako, kot to terjajo določila 4. in 5. odstavka 64. člena ZUS-1, in ni upoštevala mnenja in stališč sodišča glede vodenja postopka in uporabe materialnega prava, ko je v ponovljenem postopku po citirani sodbi izdala sedaj izpodbijano odločbo. Izpodbijana odločba namreč le v uvodu in zgolj posplošeno navaja, da je izdana ob upoštevanju ZUP ter temelji na določilih 27. člena ZMat in nekonkretiziranih določilih Pravilnika o opravljanju splošne mature in Pravil o opravljanju splošne mature v dveh delih v dveh zaporednih izpitnih rokih.
Tožnik sodi v kategorijo kandidatov s posebnimi potrebami. Kot dijak je podal pravočasno prošnjo za opravljanje splošne mature v dveh delih v dveh zaporednih rokih s priznavanjem za nazaj in v svojem pisnem mnenju je tudi Šolska maturitetna komisija za splošno maturo navedla, da ima tožnik težave pri prilagajanju na nepoznane situacije, zmotijo ga nove rutine in neustaljeni postopki, ter v dopolnitvi mnenja navedla še to, da tožnik ni zmožen opravljati več kot dveh ocenjevanj na teden. Glede na navedeno dejansko stanje, tožena stranka ni imela pravne podlage za ponovno zavrnitev tožnikove vloge, saj ji določila 2. odstavka 27. člena in 2. odstavka 4. člena ZMat ne dajejo opore za sprejeto zavrnilno odločitev.
znamka - registracija znamke - podobnost znakov - podobnost blaga - primerjava podobnosti znakov in blaga - obrazložitev odločbe
Uvodoma je urad navedel, da podobnost blaga ugotavlja na podlagi kriterijev, kot so: kraj proizvodnje, kraj prodaje, sestavine proizvodov, namen proizvodov, povezanost proizvodov, potrošniki, tržni kanali, gospodarska panoga, komplementarnost in konkurenčnost blaga ter da si je blago podobno, če lahko najdemo skupne lastnosti po več kriterijih istočasno. Vendar urad primerjave po vseh navedenih kriterijih ni opravil, pri tem pa tudi ni obrazložil, zakaj popolnejše primerjave blaga ni opravil.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - gotovina - prijava premoženja - dokazno breme
Davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, na katerem temelji izpodbijana odločitev se odmeri, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe. Davek se odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšane za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Pogoj za odmero davka na tej podlagi je torej ugotovitev, da premoženje in poraba davčnega zavezanca v obdobju davčne obravnave precej presega obdavčene in neobdavčene vire njegovega financiranja.
gozd - gojenje in izkoriščanje gozdov - gojitvena in varstvena dela - načelo kontradiktornosti - načelo zaslišanja stranke - posebni ugotovitveni postopek
Iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, da bi pred izdajo odločbe prvostopni organ tožnika seznanil z nameravano izdajo odločbe v vsakem posamičnem primeru in mu dal možnost izjave pred njeno izdajo, s čimer je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP oziroma 146. člena ZUP.
Podlago za uvedbo postopkov po uradni dolžnosti bi moral organ v izpodbijanih odločbah obrazložiti v smislu uporabe 126. člena ZUP.
ZUS-1 člen 35. ZG člen 17, 17/1, 36a. ZUP člen 9, 126, 144, 146, 214.
gozd - gojenje in izkoriščanje gozdov - gojitvena in varstvena dela - načelo kontradiktornosti - načelo zaslišanja stranke - posebni ugotovitveni postopek - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov
Kadar odločbo izda po skrajšanem postopku, mora organ v obrazložitvi odločbe navesti, na določbo katere točke prvega odstavka 144. člena ZUP opira vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka ter obrazložiti, kako je določbo uporabil.
Podlago za uvedbo postopkov po uradni dolžnosti bi moral organ v izpodbijanih odločbah obrazložiti v smislu uporabe določbe 126. člena ZUP.
ZUP člen 113. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 64, 64/1, 64/3.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - stroški postopka - odpravljen upravni akt - odpravljena odločitev o glavni stvari - pravni interes - zavrženje tožbe
Z odločitvijo sodišča, s katero je odpravilo odločbo in jo vrnilo istemu organu v ponovni postopke, sta bili odpravljeni tako odločitev o stroških v zvezi s tem postopkom kot odločitev pritožbenega organa, zato bo moral upravni organ v ponovljenem postopku ponovno odločati tudi o stroških upravnega postopka.
Okoliščine izkazujejo, da je bil edini cilj tožnika pridobitev davčne ugodnosti. Zato je tožnik vedel v kakšnih poslih sodeluje ter, da je šlo za simuliran oz. navidezen posel ter, da predmetno blago tožniku ni bilo prodano. To so okoliščine, na podlagi katerih je utemeljen zaključek, da predmetno blago, ki je bil predmet spornega računa, ni bilo prodano tožniku ter, da je sporni račun navidezen (fiktiven) račun v smislu določb 74. člena ZDavP-2. Ob ugotovitvi, da je sporni račun navidezen (fiktiven), ki ne temelji na resničnih transakcijah, ter, da dobava blaga po spornem računu sploh ni bila opravljena, je samo po sebi razlog, da tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV od navedenega računa.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 9, 16, 29.
Mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - družinski člani - humanitarni razlog - Republika Poljska - rok za predajo prosilca
Po 16. členu Dublinske uredbe III bi lahko Republika Slovenija obravnavala tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito, če bi šlo za resno bolezen, hudo invalidnost ali starost katerega od obeh staršev. Tožena stranka je ugotovila, da tožnikov oče prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, mati pa na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Navedla je, da tožnik v upravnem postopku ni navajal, da bi bil njegov oče tako bolan, da bi bil odvisen od njegove pomoči niti ni v zvezi s tem v upravnem postopku predložil nobenih dokazov. Sodišče se strinja s tem, da bi moral tožnik že v upravnem postopku to navajati. Res je sicer, kar tožnik zatrjuje v tožbi, da zgolj to, da ne živi na naslovu svojih staršev, še ne pomeni, da zaradi tega ta razlog ne bi mogel biti podan. Vendar pa sodišče še vedno meni, da bi lahko tožnik tako v prošnji za mednarodno zaščito kot tudi v osebnem razgovoru navajal to okoliščino, v kolikor meni, da je res podana.
Neutemeljena je tožbena navedba o tem, da je skladno z 29. členom Dublinske uredbe III že potekel končni rok za predajo prosilca. Končna odločitev o pritožbi tožnika je bila sprejeta z dnem pravnomočnosti prejšnje sodbe. Sodba Upravnega sodišča RS št. I U 423/2016-7 je postala pravnomočna 12. 4. 2016. Od končne odločitve v prejšnjem upravnem sporu torej še ni minilo šest mesecev.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - navidezna prodaja nepremičnine
V postopku je bilo ugotovljeno, da ugotovljeni znesek predstavlja razliko med porabljenim denarjem in virom denarja, ki je bil ugotovljen na podlagi podatkov gibanja denarja pri tožnici. Navedeni znesek predstavlja višino davčne osnove, od katere je bil tožnici odmerjen davek v skladu s petim odstavkom 68. člena ZDavP-2. Pri kupoprodajni pogodbi je šlo za navidezen pravni posel, zaradi česar tožnici niso priznani prejemki iz naslova prodaje navedene nepremičnine. Vse okoliščine v zvezi s predmetno prodajo in dejstva, ugotovljena v postopku, izkazujejo, da je predmetni pravni posel prodaje nepremičnine navidezen.
ZEN člen 30, 30/2, 35, 35/1, 37. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 3, 3/5, 18, 18/2.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - priprave na mejno obravnavo - zahteva za evidentiranje urejene meje - sestavine elaborata - ustna obravnava
Namen ustne obravnave je doseči, pri tistih lastnikih, ki se s predlagano mejo niso strinjali, sporazum o poteku meje, in sicer lahko tudi drugače od predlagane meje, vendar pa se meja ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra. Tako usklajevanje terja aktivno vlogo geodetskega organa, ki si mora prizadevati za sporazum o poteku meje, ki lahko odstopa od predlagane meje, ne sme pa odstopati od meje po podatkih zemljiškega katastra. Najkasneje tedaj bi zato geodetski organ, da bi lahko opravil svojo usklajevalno funkcijo, moral biti pozoren na to, ali elaborat vsebuje navedbo o tem, katere podatke je geodetsko podjetje uporabilo za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra.
Zahteve z nepopolnim elaboratom organ meritorno ne bi mogel obravnavati, kajti nepopoln elaborat – ki bi moral vsebovati navedbo podatkov, uporabljenih za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra oziroma za določitev predlagane meje (3. člen navedenega pravilnika) – bi namreč organ moral vrniti v dopolnitev, in če v določenem roku ne bi bil dopolnjen, bi organ zahtevo moral zavreči (drugi odstavek 35. člena ZEN).
ZKnj-1 člen 39, 39/6. ZUP člen 214. Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti člen 18, 18/4.
javni uslužbenec - strokovni nazivi v knjižnični dejavnosti - kriteriji za imenovanje v strokovni naziv - obrazložitev odločbe - avtorska objava
Čeprav tožena stranka v odgovoru na tožbo zanika, da bi pri odločanju uporabila Navodila za izvajanje ocenjevanja strokovne usposobljenosti v knjižnični dejavnosti, ki v času izdaje izpodbijane odločbe še niso bila niti sprejeta, iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka odločala v smislu navodil, ki so bila očitno v pripravi. Glede tega je treba pojasniti, da materialnopravno podlago odločitve predstavlja Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (navodila so lahko le pripomoček za njegovo izvajanje), ta pa v verziji, objavljeni v Uradnem listu RS, ne govori o „avtorskih“ objavah. Avtorske objave so kot pogoj za pridobitev naziva bibliotekarski specialist določene šele s kasneje sprejetim Pravilnikom, ki pa ne more predstavljati materialnopravne podlage za odločitev v zadevi.
stranka v postopku - aktivna legitimacija - razširitev tožbe - zavrženje tožbe
Status stranke - tožnika v upravnem sporu je pogojen z njenim položajem v upravnem postopku. Oseba, ki v postopku izdaje upravnega akta ni sodelovala, lahko pridobi položaj tožnika v upravnem sporu le v dveh primerih, in sicer tako, da z izrednimi pravnimi sredstvi v postopku izdaje upravnega akta doseže, da ji organ prizna položaj stranke oziroma stranskega udeleženca (v tem primeru lahko ta oseba, tako kot druge stranke oziroma stranski udeleženci, izpodbija upravni akt, ki je nato izdan v obnovljenem postopku) ali da s tožbo izpodbija sklepe, s katerimi ji ni bila priznana pravica do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta.
enkratni odpis dolga - pogoji za enkratni odpis dolga - davčna obveznost - globa za prekršek
Pri razlagi pojma neplačane davčne obveznosti v smislu določb ZPIUOD je treba upoštevati, da gre pri institutu odpisa za ugodnost in za izjemo od temeljnega pravila, da mora dolžnik izpolniti svoje obveznosti. V takšnih primerih, upoštevaje v sodni praksi ustaljena stališča, pomena določb zakona (konkretno ZPIUOD) ni mogoče širiti na situacije, ki jih zakonsko besedilo ne obsega. Globa oziroma denarna kazen za prekršek ni davčna obveznost, ampak kazenska sankcija, ki se kot taka izreka v skladu z določbami ZP-1, odpisa s tem povezanih obveznosti pa prekrškovni zakon ne predvideva.
ZMZ-1 člen 27, 27/1, 27/1-5, 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - politično prepričanje - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
S strani tožnika zatrjevani škodni dogodek, ob katerem je bil po lastnih navedbah pretepen in je utrpel zlom ključnice, sam po sebi nikakor ni tako malenkosten oziroma tako očitno neutemeljen, da bi tožena stranka brez ocenjevanja lahko že na prvi pogled z gotovostjo zaključila, da je zatrjevano članstvo tožnika v študentski organizaciji in približno desetih političnih protestih, ki jih je, tudi s tožnikovim aktivnim angažiranjem organizirala omenjena organizacija pred parlamentom s približno 150 demonstranti, ki so jih oblasti razganjale s solzilcem, vodno in fizično silo, nepomembne okoliščine za presojo utemeljenosti prošnje ter da tožnik ni izkazal zahtevanih pogojev glede dejanj preganjanja in nastanka resne škode, pri čemer po oceni tožene stranke iz zatrjevanj tožnika niti ne izhaja objektivni element preganjanja niti niso izkazane nikakršne individualne okoliščine na strani tožnika v smislu pravnega standarda, ki se je izoblikoval v upravno sodni praksi, oziroma, da tožnik ni izkazal nikakršnih tehtnih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da tožnikova izvorna država, Kraljevina Maroko, ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin zanj ni varna izvorna država. Že ta ocena tožene stranke, upoštevajoč, kar je tožnik vseskozi navajal med upravnim postopkom, tako ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito in na ustnem razgovoru, kakor tudi že v predhodnem postopku ob sestavi registracijskega lista, pomeni, da ni bil izpolnjen pogoj za zavrnitev tožnikove prošnje kot očitno neutemeljene.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - neporavnane davčne obveznosti
Sodišče meni, da je zgolj na podlagi ugotovitve, da tožnik ni poravnal vseh svojih davčnih obveznosti, dopustno sprejeti zaključek, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije le, kolikor to potrjujejo ostale ugotovitve oziroma povedano drugače, tožnikovo ravnanje glede teh obveznosti. To pomeni, da bi te okoliščine morala tožena stranka raziskati in jih, skupaj z ugotovitvijo o neporavnanih obveznostih, šteti kot celoto in podlago za oceno, ali obstaja domneva, da se tožnik podreja pravnemu redu ali ne. Vsake neporavnane obveznosti namreč same po sebi še ne pomenijo nepodrejanja pravnemu redu, kolikor dolžnik izkaže, ali jih je in kako jih je skušal poravnati.
ZBPP člen 11. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUP člen 144. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 4-8.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost premoženja - posebni ugotovitveni postopek
Iz upravnega spisa izhaja, da z ugotovitvami dokaznega postopka tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika ni seznanila. Glede na to, da je tožena stranka v zadevi vodila ugotovitveni postopek, saj dejstvo, na katerem temelji izpodbijana odločba, ni bilo popolnoma dokazano, ne gre za odločanje po skrajšanem postopku (144. člen ZUP), zato navedena kršitev pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Ugovor tožnika, da se lahko nepremično premoženje prosilca za BPP ugotavlja le s podatki zemljiške knjige, ni utemeljen. Pravilnik, ki je bil sprejet na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZUPJS in tretjega odstavka 31. člena ZSVarPre ter se uporablja tudi pri ugotavljanju premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju BPP, določa način ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti.
tožba v upravnem sporu - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj v RS - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Ker tožnica v 30-dnevnem roku ni imenovala svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, je sodišče na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, tožbo zavrglo.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka temeljnega vsebinskega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je nastanka težko popravljive škode, do katere naj bi prišlo z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta, ni izkazala s potrebno stopnjo verjetnosti.
referendum - pobuda za razpis referenduma - poziv k dopolnitvi pobude - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pravno varstvo pred Upravnim sodiščem je na podlagi tretjega odstavka 47. člena ZLS zagotovljeno zoper obvestilo, s katerim je župan obvestil pobudnika in občinski svet. Glede na to, da ZSL zoper poziv ne predvideva pravnega varstva, s pozivom pa tudi ni bilo odločeno o vlogi tožnika, saj gre za sicer z zakonom določen vmesni akt, izdan zaradi dopolnitve zahteve tožnika, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo, saj akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt, oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.