inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - obvezno šolanje psa - nevaren pes
Inšpekcijski organ je v ponovljenem postopku po odločbi pritožbenega organa ponovno preučil zadevo in upošteval nova dejstva in okoliščine, ki so bila predložena v dokumentih pritožbe in upošteval razloge, zaradi katerih tožnik ni mogel upoštevati odločbe o šolanju psa z dne 26. 3. 2015. Upošteval je tudi zdravstveno stanje psa po 8. 10. 2014, ko je tožnik zaradi bolezni psa obiskal veterinarsko organizacijo, zaradi katere ni bilo mogoče opraviti njegovega šolanja.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - načelo zaslišanja stranke
Vse morebitne nejasnosti bi lahko stranki razrešili še pred izdajo izpodbijanega sklepa, če bi tožena stranka tožeči stranki dala možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe o hrambi statuta sindikata ni razvidno, da je tožena stranka opravila preizkus v smislu prvega odstavka 4. člena ZRSin, zato preizkus materialne zakonitosti take odločbe ni mogoč. Za preizkus materialne zakonitosti odločbe je namreč med drugim potrebno (poleg jasnega izreka), da so v obrazložitvi dovolj natančno navedene materialnopravne določbe, na katere se odločitev opira, ter da je dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano. Teh zahtev pa po navedenem izpodbijana odločba ne izpolnjuje, zato se je ne da preizkusiti, kar je absolutno bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
DDV - prenehanje identifikacije za namene DDV - neoddajanje obračunov za DDV - opravljanje ekonomske dejavnosti - neizkazanost zakonskih razlogov
Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da zgolj razlog, da tožnik trenutno dosega nižjo vrednost dobav, ne more biti razlog za odvzem identifikacije za namene DDV. Tožnik pa se v postopku in tudi v tožbi sklicuje, da mu je zaradi odvzema identifikacijske številke za DDV oteženo poslovanje, posledica katerega pa je slabo finančno stanje. Zato tudi zaključek prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da tožnik v postopku ni izkazal, da neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost v smislu 5. člena ZDDV-1, s čemer naj bi bilo prav tako utemeljeno izrečeno prenehanje identifikacije za namene DDV, po presoji sodišča ni dovolj izkazan.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravica do invalidnine - sprememba zakonske ureditve - presoja ustavnosti zakonske določbe
Ni sporno, da je bil na podlagi ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012, zavarovanec upravičen tudi do invalidnine zaradi telesne okvare zaradi nepoklicne bolezni in s tem do mesečne denarne dajatve, od 1. 1. 2013, ko je pričel veljati ZPIZ-2, pa ne več. Nakazuje se torej pravna praznina, ki po mnenju sodišča lahko pomeni neenakopravno obravnavanje subjektov brez utemeljenega in razumnega razloga. Zato je tudi po mnenju sodišča smiselno, da se omenjena zakonska določba pred Ustavnim sodiščem preizkusi. Pri tem je za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe v tej situaciji nepomembno, ali bo tak predlog za presojo ustavnosti omenjenega zakonskega določila podalo sodišče samo, ali ga bo uveljavljal tožnik po izčrpanju vseh pravnih sredstev. V vsakem primeru je zato pritožba smiselna in razumna.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - odločba gradbenega inšpektorja
Tožena stranka je pri izdaji odločbe, s katero odmeri nadomestilo na degradacijo in uzurpacijo prostora, sicer vezana na inšpektorjevo odločbo, kolikor je ta podlaga za odmero nadomestila, vendar pa le, če iz njenega izreka, poleg inšpekcijskega zavezanca in vrste nedovoljene gradnje, izhajajo tudi ostali kriteriji, ki so podlaga za izdajo odločbe.
stvarna pristojnost - vdovska pokojnina - pravica do vdovske pokojnine - socialni spor
Pridobitev pravice do vdovske pokojnine ureja VI. poglavje ZPIZ-2. Po 171. členu je za uveljavljanje pravic po tem zakonu, torej tudi pravice do vdovske pokojnine, dopustno sodno varstvo, vendar pa sodišče ugotavlja, da tako sodno varstvo ni zagotovljeno v upravnem sporu, pač pa v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem.
ZV-1 člen 124. ZUP člen 247, 253. Uredba o vodnih povračilih člen 3.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - odločanje organa druge stopnje v zvezi s pritožbo - prepoved reformacije in peius - za odločitev relevanten predpis - pravna praznina
Meje odločanja drugostopenjskega organa v pritožbenem postopku določa prvi odstavek 247. člena ZUP. Drugostopenjski organ lahko v skladu s 253. členom ZUP tako postavljeno mejo pritožbenega preizkusa preseže, kolikor s tem reši zadevo v korist pritožnika in ne posega v pravice koga drugega. Enaka odločitev, torej odločitev preko meja pritožbenega zahtevka, ki je v škodo pritožnika, pa je dopustna le iz razlogov, določenih v 274., 278. in 279. členu ZUP, to je takrat, ko so izpolnjeni taksativno našteti primeri, ki dopuščajo odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
Dejstvo, da Vlada ni pravočasno sprejela Sklepa o določitvi cene za osnove vodnih povračil za leto 2010, ne pomeni, da bi tožeča stranka kot zavezanka za plačilo vodnega prispevka tega ne bila dolžna poravnati tudi za prvo polovico leta 2010. Zakonska obveznost tožnice za plačilo namreč izhaja iz 124. člena ZV-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Tožnik v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila tožena stranka in na katerem je utemeljila svojo odločitev, to pa argumentirala tudi z obstoječo sodno prakso. Tožena stranka je po mnenju sodišča pri presoji tožnikovega predloga za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo revizije oziroma izrednih pravnih sredstev v izvršilni zadevi VL 78049 oziroma zoper odločbo z dne 8. 3. 2016 utemeljeno izhajala iz določbe tretjega odstavka 11. člena ZBPP. Pri odobritvi želene BPP morajo biti izpolnjeni tako finančno - materialni (subjektivni) pogoji iz 12., 13. in 14. člena ZBPP, kakor tudi vsebinski (objektivni ) pogoji iz 24. člena ZBPP.
ZDru-1 člen 1, 4, 10, 16. ZInvO člen 8, 25, 26. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
registracija društva - pogoji za registracijo društva - invalidska organizacija - ime društva - pravica do združevanja - tožbena novota
Peti odstavek 25. člena ZInvO to sodišče razume kot določbo, po kateri nacionalni svet ne more pridobiti statusa invalidske organizacije (v smislu III. poglavja zakona) kot posebnega statusa subjekta, ki deluje v javnem interesu, in ne kot določbo, ki bi v povezavi z drugim odstavkom 2. člena ZInvO že tudi izključevala možnost, da pridobi status društva ali zveze društev.
Tožeča stranka oziroma njeni ustanovitelji se lahko svobodno združujejo, vendar ne v nasprotju z zakonom. Če pogoji, ki izhajajo iz zakona, niso izpolnjeni, je registracijo društva utemeljeno zavrniti. Podlage za zaključek, da bi bili z zakonsko ureditvijo preseženi okviri, ki jih postavlja Ustava (tudi 15. člen), sodišče v tožbenih ugovorih in tudi sicer ne vidi.
Iz obrazložitve odločbe in priloženih upravnih spisov izhaja, da so po PGD vsa gradbena dela predvidena v notranjosti lokala in se z njimi ne posega v skupne dele ali naprave stavbe, čemur tožnica ne ugovarja, kar pomeni, da gre za nesporno dejstvo. Ker tudi ni sporno, da je lokal v izključni lasti prizadete stranke (na stavbi je vzpostavljena etažna lastnina), ni podlage, da bi toženka za predvidena dela zahtevala soglasje ostalih lastnikov etažnih enot v stavbi, solastnikov skupnih delov stavbe in naprav.
Neizkazan in protispisen je tožbeni ugovor, da predloženi projekt ne ureja prezračevanja, saj načrtovane rešitve glede prezračevanja ureja PGD v Načrtu strojnih inštalacij projektanta C. d.o.o. z marca 2011, dopolnjen februarja 2015.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Dejansko stanje, na katero v smislu navedene zakonske določbe prosilec za BPP opira svoj zahtevek, so okoliščine o zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP. Na podlagi teh podatkov mora organ ugotoviti relevantno dejansko stanje, ki pomeni oceno, ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh ob upoštevanju sorazmerja med pričakovanjem oziroma zahtevkom in dejanskim stanjem stvari in izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Da bi bilo mogoče šteti, da je dejansko stanje ob ponovni vložitvi prošnje drugačno, bi se morali torej spremeniti podatki, na katerih temelji ta ocena.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - kmetijsko zemljišče - gradnja na kmetijskem zemljišču - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Odsotnost določenih vrst objektov (in s tem pogojev za njihovo umestitev v prostor) v prostorskih izvedbenih pogojih ne pomeni, da je take objekte mogoče graditi brez omejitev, temveč nasprotno – če normodajalec te vrste objektov ni navedel med posegi v prostor, predvidenimi v posamezni enoti urejanja, to lahko pomeni le, da njihove gradnje sploh ni imel namena dovoliti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - vrtna lopa - brunarica
V obravnavanem primeru pri gradnji lesene vrtne lope-brunarice ne gre za gradnjo enostavnega objekta. Tudi če dimenzije navedenega objekta, ki jih je ugotovil inšpektor in so navedene v izpodbijani odločbi, res ne bi ustrezale dejanskim, kot to zatrjuje tožnik, ne gre za enostaven objekt že zato, ker ne gre za stavbo v pritlični, enoetažni izvedbi, kar je pravilno pojasnila toženka.
Glede na to, da je bila tožniku z izpodbijano odločbo zavrnjena njegova zahteva za izdajo okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg, po presoji sodišča okoliščina, da je bil predlagateljem status stranskega udeleženca priznan v upravnem postopku, in dejanski interes za določen izid posameznega upravnega postopka, sama po sebi ne upravičujeta k sodelovanju v sodnem varstvu.