spor o pristojnosti - izvršilni postopek - pravdni postopek - stvarna pristojnost - sprememba zakona
V primerih, ko postopek, ki se začne s predlogom za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zaradi ugovora dolžnika preide v pravdni postopek, se stvarna in krajevna pristojnost pravdnega sodišča določi na dan izdaje sklepa o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi in nadaljevanju pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. Ker je bil ta sklep izdan 15. 2. 2010, sta se že začeli uporabljati določbi 2. in 4. člena ZPP-D o (spremenjeni) stvarni pristojnosti okrožnih in okrajnih sodišč.
spor o pristojnosti - vrednost spornega predmeta - pristojnost okrajnega sodišča
Glede na denarni zahtevek, ki ga uveljavlja tožeča stranka, je pristojno v zadevi odločati okrajno sodišče, iz podatkov spisa pa tudi ni razvidno, da bi šlo za gospodarski spor, v katerem bi bilo pristojno odločati okrožno sodišče po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP.
odvetnik - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - predložitev pooblastila za vložitev revizije - sklicevanje na pooblastilo v spisu
Ker odvetnik predlogu za dopustitev revizije ni priložil novega pooblastila, skliceval se je le na že predloženo pooblastilo v spisu, je vrhovno sodišče predlog za revizijo na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP zavrglo.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sprememba dejanskega stanja v pritožbenem postopku
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je drugostopenjsko sodišče o tem, ko je brez glavne obravnave spremenilo dejansko stanje, storilo bistveno kršitev pravdnega postopka.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 14, 22, 23, 33.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - dopuščena revizija - lastninjenje - trajna vloga sredstev delavca - oškodovanje družbenega premoženja - sodelovanje delavca v revizijskem postopku
Revizija se dopusti glede vprašanja učinkovanja odločbe revizijskega organa na pravice in obveznosti oseb, ki v postopku revizije niso sodelovale in jim odločba ni bila vročena.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je z razlastitvijo nepremičnine in prenosom v družbeno lastnino na podlagi pravnomočne odločbe prenehala lastninska pravica izvenknjižnega lastnika na tej nepremičnini, ki je bila pridobljena s priposestvovanjem pred njeno razlastitvijo.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - posebno premoženje zakoncev
Toženka v predlogu ne pojasni, zakaj bi odločitev o dolžnosti vrnitve tožnikovega posebnega premoženja pomenila odstop od sodne prakse v zadevi II Ips 470/92. Prav tako toženkina vloga v delu, v katerem uveljavlja procesne kršitve, ne dosega zakonskih standardov predloga za dopustitev revizije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - organiziranje dela - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - dejanska ugotovitev
Delodajalec se lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene ali jih celo odda zunanjim izvajalcem. Formalna ukinitev delovnega mesta in sprememba sistemizacije delovnih mest ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
III. kategorija invalidnosti - delo s krajšim delovnim časom - nova odločba - mnenje o ustreznosti dela - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja - odškodninska odgovornost zavoda - protipravnost
Delna invalidska pokojnina, odmerjena po prvi alineji tretjega odstavka 93. člena ZPIZ-1, se izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delovnem mestu.
Glede na dejanske ugotovitve, da je bilo mnenje tožene stranke o ustreznosti delovnega mesta čistilec izdelano prej kot v enem mesecu od zahteve delodajalca, pri čemer to mnenje niti ni pogoj za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi tožnika na delovnem mestu z omejitvami in za krajši delovni čas od polnega, v ravnanju tožene stranke ni elementa protipravnosti.
refundacija nadomestila plače - narava spora - izdaja upravnih odločb - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Spora med delodajalcem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije o povrnitvi nadomestila plače ni mogoče uvrstiti med spore iz 7. člena ZDSS-1 (socialni spor). Gre za gospodarski spor iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je o tem, da priznava tožeči stranki pravico do povračila nadomestila plače za njenega delavca – zavarovanca, izdal odločbo, čeprav predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ne predvidevajo izdaje posebnih (upravnih) odločb. Pri uveljavljanju zahtevkov delodajalcev za povrnitev izplačanih nadomestil (refundacijo) gre za premoženjski spor o plačilu navedenih zneskov. Zaradi izdanih odločb se narava zahtevka (in spora) ni spremenila, saj z njimi ni bilo odločeno o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja.
sodba na podlagi pripoznave - vložitev nedovoljene pritožbe - poziv na delo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveznost vrnitve na delo
Tožena stranka je že pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave, nato pa tudi še po njeni izdaji in vročitvi tožeči stranki skušala izvršiti, kar je zahtevala tožeča stranka oziroma kar ji je bilo naloženo s sodbo. Vendar izvršitve tožeča stranka ni sprejela. Nesmiselno bi bilo pričakovati od tožene stranke, da tožeči stranki po pravnomočnosti sodbe na podlagi pripoznave vroči ponoven poziv (že četrti), če pa je to že večkrat storila, pri čemer je iz vseh pozivov izhajalo, da želi, da se tožeča stranka vrne na delo nemudoma (oziroma takoj po vročitvi sodbe).
nadomestilo za primer brezposelnosti - zamudne obresti
Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti za sporno obdobje priznana z odločbo ministrstva z dne 9. 12. 2005. Tožena stranka je bila na podlagi te odločbe dolžna odločiti o višini denarnega nadomestila. To obveznost je izpolnila z odločbo z dne 12. 1. 2006 ter 31. 1. 2006 tožniku nadomestilo tudi v celoti plačala. Iz teh dejanskih ugotovitev izhaja, da tožena stranka z izpolnitvijo svoje obveznosti ni prišla v zamudo.
Tožnik bi z zatrjevanjem, da mu je zaradi krivdnega ravnanja tožene stranke nastala škoda, lahko uveljavljal plačilo odškodnine, ne pa plačilo zakonskih zamudnih obresti. Slednje namreč niso odškodnina temveč sankcija za plačilno zamudo in jih tudi ni mogoče zahtevati namesto odškodnine.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine - obrazložitev odločbe - pravica do pravnega sredstva
Zunajobravnavni senat okrožnega sodišča lahko ob reševanju pritožbe obdolženca oziroma njegove obrambe zgolj dodatno argumentira v sklepu o odreditvi pripora že ugotovljeno okoliščino objektivne oziroma subjektivne narave, ki utrdi pravilen sklep preiskovalnega sodnika, da je pri obdolžencu podana nevarnost, da bo ponavljal kazniva dejanja, ne sme pa dodajati ali nadomeščati manjkajočih objektivnih ali subjektivnih okoliščin v primeru, da le-teh sklep preiskovalnega sodnika sploh ne vsebuje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (1997) člen 24.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - akt o sistematizaciji - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - primerljivi delavci
Za ugotovitev okoliščin iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR dan začetka veljavnosti splošnega akta delodajalca, čeprav je v posameznih primerih lahko pomemben, ni odločilen.
Le v primeru, ko postane nepotrebno delo le nekaterih delavcev (zmanjšanje števila delavcev na določenih delovnih mestih), pride tudi v primeru individualnih odpustov v poštev uporaba kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalca. Vendar le v primeru, da so taki kriteriji določeni oziroma zavezujejo delodajalca in na podlagi dejanskih ugotovitev, da obstoji primerljiva kategorija delavcev, med katerimi je možna izbira presežnih delavcev.
V skupino primerljivih delavcev, izmed katerih bo enemu odpovedana pogodba o zaposlitvi, je potrebno uvrstiti delavce, ki opravljajo tisto delo, glede katerega je prenehala potreba po opravljanju pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
invalid - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina
Dejanska ugotovitev, da tožnik kot invalid III. kategorije za svoje delo slikopleskarja ni več zmožen s polnim delovnim časom, je zadostna podlaga za priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega na podlagi 93. člena ZPIZ-1.
Zmotno je stališče, da tožniku ni mogoče priznati pravice do delne invalidske pokojnine, dokler ne začne delati s krajšim delovnim časom. Iz določbe drugega odstavka 93. člena ZPIZ-1 (še manj pa iz določbe prvega odstavka) ne izhaja, da je pogoj za priznanje te pravice začetek dela s krajšim delovnim časom.
ZDSS-1 člen 5. ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1. ZVZD člen 23.
nesreča pri delu - delo dijaka - delovni spor - odškodninska odgovornost delodajalca
Ker je tožnik, ki je bil sicer dijak srednje šole, delal v dejavnosti oziroma delovnem procesu pri toženi stranki z njenim soglasjem in po njenih navodilih, gre v zvezi z odškodninsko odgovornostjo tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik pri takšnem delu utrpel, za delovni spor v smislu določb točke e) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
Tožnik pred nastopom dela na stroju za izkoževanje ni bil poučen, da se kos mesa na tekočem traku v ustju stroja lahko zatakne, tako da ga ni mogoče sprostiti z varnim pritiskom z dlanjo roke, temveč ga je treba izvleči in na novo položiti na trak. Prav tako ni bil poučen, da v takem primeru zataknjenega kosa mesa ne sme potiskati s prsti roke. Upoštevaje mladost in neizkušenost tožnika je sodišče zato pravilno presodilo, da je tožena stranka v celoti odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri tem, ko je poskušal zagozdeni kos mesa sprostiti s potiskom s prsti roke in mu je pri tem prste in roko potegnilo med nože stroja.
direktor - razrešitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vsebina odpovedi - razlog nesposobnosti - poslovni razlog
Sodišče v sodnem postopku presoja zakonitost le tistega razloga, zaradi katerega je delodajalec delavcu podal odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Z razrešitvijo tožnika potreba po opravljanju dela direktorja družbe ni prenehala. To samo po sebi sicer še ne utemeljuje zaključka, da poslovni razlog ni obstajal, ker se delodajalec lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela (npr. razporedi delovne naloge na druge zaposlene in se zato še vedno opravljajo, vendar ne več na nekem samostojnem delovnem mestu ali pa naloge celo prenese na zunanje izvajalce). Vendar pa v tem primeru spremembe organizacije dela ni bilo, saj je funkcijo prevzel novi direktor B. G., ki je tožniku tudi odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Zatrjevani poslovni razlog torej ni dokazan.
ZDSS-1 člen 81, 82. ZPIZ-1 člen 66, 71, 93, 156, 159, 163.
delna invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje - izdaja novega upravnega akta
ZDSS-1 po odpravi izpodbijanega upravnega akta tožene stranke ne onemogoča sodišču, da bi odločilo tudi o pravici, obveznosti in pravni koristi, temveč takšno odločanje predvideva kot pravilo.
Pogoji za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1 niso odvisni od pogojev za izplačevanje, velja pa tudi obratno – da pridobitev pravice sama po sebi še ne pomeni tudi izpolnitev pogojev za izplačevanje.
Bistvo tožbenega zahtevka oziroma spora je plačilo še nepriznanih in neplačanih zneskov refundacije. Predpisi iz področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v takšnem primeru ne predvidevajo izdaje posebnih (upravnih) odločb.