Toženec je kršil konkurenčno prepoved v smislu določb prvega odstavka 37. člena ZDR. Tožeči stranki je pri sporni prodaji nepremičnine zaradi toženčevega ravnanja nastala škoda iz naslova izgubljene posredniške provizije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - obseg sodnega varstva
Za razlikovanje med delavcem, ki sprejme ponujeno pogodbo, in delavcem, ki ponujene pogodbe ne sprejme, obstojijo stvarni razlogi. Bistvena je razlika v položaju tistih delavcev, ki so še naprej zaposleni pri delodajalcu (pod spremenjenimi pogoji, vendar za nedoločen čas in na ustreznem delu), in tistimi, ki jim je delovno razmerje dejansko prenehalo.
ZJU člen 124, 127, 130, 131, 134. ZPP člen 137. KZ člen 154. ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. Uredba o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti (2003) člen 3, 13, 20.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba osebnih podatkov - znaki kaznivega dejanja - vročanje odvetniku - prenehanje delovnega razmerja tekom disciplinskega postopka - začasna odstranitev z dela - zavrženje revizije
Spor o začasni odstranitvi delavca z dela ne spada med spore iz 1. in 2. točke 31. člena ZDSS-1, sodišče druge stopnje pa glede tega dela odločitve revizije tudi ni dopustilo.
Ker je imel tožnik v disciplinskem postopku pooblaščenca odvetnika, tožena stranka ni kršila pravil o vročanju, ker je vabilo na zagovor vročila le tožnikovemu pooblaščencu.
Za odločitev o zakonitosti obravnavane disciplinske odločbe ne zadošča že zgolj ugotovitev sodišča o tem, da je tožniku dokazan neupravičen vpogled v osebne podatke, temveč bi moralo le-to ugotoviti tudi, ali je tožnik neupravičeno vpogledane podatke uporabil v nasprotju z zakonom, kar je eden od zahtevanih znakov za kaznivo dejanje po prvem odstavku 154. člena KZ. Ker nobeno od nižjih sodišč ni ugotavljalo dejanskega stanja glede tega, ali je tožnik neupravičeno vpogledane podatke tudi uporabil, je ostalo dejansko stanje glede obstoja enega od znakov očitanega kaznivega dejanja neraziskano, sprejeta odločitev pa je posledično materialnopravno zmotna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - rok za odpoved - daljša odsotnost z dela
Rok za podajo odpovedi ni začel teči že prvi dan odsotnosti tožnice z dela. Daljša odsotnost z dela je trajajoče dejanje, predvsem pa je za opredelitev take odsotnosti kot kršitve delovnih obveznosti bistveno, da je bila neupravičena. Pomemben je torej trenutek, ko delodajalec zve, da delavec za odsotnost z dela nima nobenega opravičila. To pa je bilo v obravnavani zadevi po ugotovitvah sodišča šele na zagovoru.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaključitev delovne knjižice - vabilo na zagovor - pisna obdolžitev - oblika in vsebina odpovedi - vročitev
Delodajalec mora opraviti in dokazati pravilno osebno vročitev tako obdolžitve in vabila kot odpovedi, s čimer dokaže tudi, da je izpolnil svojo zakonsko obveznost iz drugega odstavka 83. člena oziroma prvega odstavka 87. člena ZDR. Če tega ne dokaže, je odpoved nezakonita.
Kot zakonite odpovedi ni mogoče šteti zgolj zaključek delovne knjižice in njeno vročitev delavcu.
ZDSS-1 člen 7, 31. ZPP člen 39, 367, 377, 481, 490.
refundacija nadomestila plače - izdaja upravnih odločb - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Izpodbijana sodba je bila izdana v postopku po pravilih socialnega spora, čeprav glede na določbo 7. člena ZDSS-1 ne gre za tak spor, temveč za gospodarski spor (481. člen ZPP). Vendar tako po določbi 31. člena ZDSS-1 in določbah ZPP revizija v tem sporu ni dovoljena, saj ne gre za premoženjski spor, katerega vrednost izpodbijanega dela presega revizijski minimum za premoženjski socialni spor 4.172,93 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), še manj za gospodarski spor (490. člen ZPP).
razveza zakonske zveze - pravica do preživnine - souživanje vdovske pokojnine - odmera vdovske pokojnine
Vsebina drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 je v tem, da se v primeru (najmanj) dveh upravičencev do vdovske pokojnine le-ta odmeri samo enkrat, tako odmerjena pokojnina pa je predmet souživanja upravičencev. V primeru, da sta obe osebi upravičeni zgolj do prejemanja vdovske pokojnine in ne obenem tudi do starostne ali invalidske pokojnine, se vdovska pokojnina razdeli med njiju na dva enaka dela, saj drugačna razdelitev deležev ne bi bila pravična, niti ni zanjo podlage v ZPIZ-1. Če pa je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in na podlagi določbe četrtega odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteva le del vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu, je ob upoštevanju drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada drugemu od obeh upravičencev.
dovoljena revizije - rok za vložitev revizije - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - zavrženje revizije
Pozivanje tožnice naj se izjavi o tem, ali se njena vloga morda šteje kot pritožba ali revizija, itd. je bilo napačno in kot takšno nepotrebno. V skladu z določbo 383. člena ZPP v postopku z revizijo smiselno velja določba 336. člena ZPP, ta pa določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - lastninska pravica na stanovanju - pridobitev lastninske pravice na stanovanju s preureditvijo skupnih prostorov
Ker tožnikoma ni uspelo dokazati utemeljenosti sklepa, da je bilo stanje prostorov na podstrehi ob sklenitvi stanovanjske pogodbe tako borno, da je stanovanje nastalo šele z njunim posegom, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev (so)lastninske pravice glede stanovanja pravilna.
ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 164, 216, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pregled prevoznih sredstev - pregled vozila - preiskava vozila - pravice obrambe
Pregled vozila obsega vizualno kontrolo pregledanega objekta in izključuje odpiranje in preiskovanje notranjih delov vozila in prtljage, odstranjevanje raznih avtomobilskih delov, prelaganje stvari in podobno. V naštetih primerih gre za preiskovanje in s tem za globlji poseg v posameznikovo pravico do zasebnosti, ki je dovoljen le na podlagi odredbe sodišča in pod pogoji, ki jih določa procesni zakon.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznega predloga
Sklicevanje na prosto presojo dokazov pri zavrnitvi dokaznega predloga ni utemeljeno. Prosta presoja se nanaša na oceno izvedenih dokazov, ne sme pa pomeniti vnaprejšnje ocene uspeha nekega dokaza. Po oceni revizijskega sodišča je sodišče prve stopnje dokazni predlog toženca za zaslišanje prič neutemeljeno zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je s tem, ko v tem delu pritožbi toženca ni ugodilo, prav tako kršilo pravico do izjave toženca v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Tožnica uveljavlja od toženca plačilo neporavnanih obveznosti le na podlagi njegovega meničnega poroštva in ne tudi na podlagi zaveze toženca kot pravnega naslednika izdajatelja menice. Kot avalist pa je toženec lahko podal vse tiste ugovore, ki jih ima izdajatelj menice. Avalist je odgovoren prav tako, kakor tisti, za katerega je porok (prvi odstavek 31. člena ZM v zvezi s tretjim odstavkom 109. člena ZM), zato ima pravico do ugovorov, do katerih ima pravico tisti, za katerega jamči. Njegova obveznost ne more biti večja od obveznosti meničnega zavezanca, za katerega je prevzel menično poroštvo. Tudi zoper obveznosti iz bianco menice, ki jo izpolni remitent v nasprotju z navodili, ki mu jih je dal izdajatelj lastne menice, lahko avalist ugovarja nepravilno izpolnitev menice.
Toženec je utemeljeno ugovarjal, da je obveznost posojilojemalca z iztekom enoletnega roka od objave izbrisa družbe J. d.o.o. iz sodnega registra prenehala, ker tožnica v tem roku ni vložila tožbe proti družbenikom izbrisane družbe. Tožnica je zato menično vsoto v bianco menici izpolnila v nasprotju z obveznostjo iz temeljnega posla in s tem presegla pooblastila izdajatelja menice. Ker menična obveznost ni nastala, izdana bianco menica niti izdajatelja oziroma njegovih pravnih naslednikov niti avalista ne zavezuje kot menica.
Dokler odmerna odločba, na podlagi katere je bil davek plačan, ni odpravljena ali spremenjena, ni pravne podlage za vračilo davka po določbi 32. člena ZDavP-1.
prisilna izterjava davčnega dolga – odgovornost družbenikov za dolgove – izbris družbe iz registra po ZFPPod – prenos deleža – aktivni in pasivni družbeniki
Za obveznosti izbrisane družbe v skladu z določbo 27. člena ZFPPod odgovarjajo osebe, ki so bile družbeniki izbrisane družbe v času izbrisa.
Tožnica je v predpravdnem zahtevku z dne 7. 10. 2004 zahtevala (le) plačilo akontacije odškodnine, v katerem je tudi sama navedla, da zdravljenje še ni zaključeno. V predpravdnem zahtevku je tožnica obseg škode, ki ga je že utrpela, konkretizirala, torej ji je del škode takrat že nastal. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila toženka s prejemom predpravdnega zahtevka v zamudi (le) za plačilo akontacije odškodnine (primerjaj 299. člen OZ). Zaradi navedenega je tožnica upravičena do vtoževanih zakonskih zamudnih obresti od postavitve zahtevka za plačilo akontacije odškodnine 8. 10. 2004 do njenega dejanskega plačila (v teku pravde) 22. 3. 2006. Od razlike odškodnine, ki jo je po izvedenem dokaznem postopku odmerilo sodišče za celotno nepremoženjsko prikrajšanje tožnice, pa je toženka v zamudi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
ZTLR člen 31, 34, 34/1, 34/3, 35, 35/1, 37. ZOR člen 460.
zahteva za varstvo zakonitosti - razpolagalna sposobnost - prodajna pogodba - zakup - plačilo zakupnine - razpolagalni posel - zavezovalni posel - pridobitev lastninske pravice na premičnini na podlagi pravnega posla
Podlaga singularnega pravnega nasledstva in derivativne narave prenosa lastninske pravice s pravnim poslom je pravilo, izvirajoče že iz rimskega prava, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0013166
ZPP člen 367, 367/4, 374, 374/2, 377. ZIZ člen 10, 10/1. ZZK-1 člen 120, 120/3.
dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - dovoljenost revizije v zemljiškoknjižnem postopku - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena ne zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja (po izrecni določbi prvega odstavka 10. člena ZIZ), niti v zemljiškoknjižnem postopku (po izrecni določbi tretjega odstavka 120. člena ZZK-1).