sklepčnost tožbe - pravna narava zahtevka - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - delitev podedovanih solastnih nepremičnin v nepravdnem postopku - pravica zapustnikovega potomca do izločitve dela iz zapustnikovega premoženja
Zahtevek na podlagi 32. člena Zakona o dedovanju, ki ga dedič, ki je sodeloval v zapuščinskem postopku, v tem postopku ni postavil, v pravdi pa ga ne utemeljuje z okoliščinami, ki so narekovale obnovo postopka, ni utemeljen.
Pravdni stranki sta dejansko sklenili kupno pogodbo, vendar le v ustni obliki. Napaka v obliki pa je v skladu s 73. členom ZOR konvalidirala, saj sta obe pogodbenici v pretežnem delu svoje pogodbene obveznosti izpolnili: tožnica je plačala kupnino, toženka pa je tožnici parcelo izročila v posest.
SZ člen 117, 117/1, 123, 129, 129/1, 129/2. ZOR člen 361, 361/1.
privatizacija stanovanj po SZ - pravica do odkupa stanovanja - dolžnost sklenitve pogodbe - stanovanje v hiši predvideni za rušenje - drugo primerno stanovanje - pravočasnost uveljavljanja zahteve za odkup - zastaranje
Po določbi prvega odstavka 129. člena SZ/91 lastniki res niso dolžni prodati stanovanja, če je stanovanje v stanovanjski hiši, predvideni za rušenje; vendar je to ugovorni razlog na strani tožene stranke, ki tožnikov ne odvezuje obveznosti upoštevanja roka iz 123. člena istega zakona. Prav spoštovanje tega roka tožnike legitimira k zahtevi za nakup „drugega primernega stanovanja“ pod pogoji, ki jih v tem poglavju o privatizaciji določa ta zakon.
Materialnopravno pravilno je stališče sodišč prve in druge stopnje o upoštevnosti splošnega petletnega zastaralnega roka ter o začetku teka tega roka prvi dan po dnevu, ko bi tožniki imeli pravico terjati izpolnitev zakonsko predvidene kontrahirne obveznosti tožene stranke (prvi odstavek 361. člena ZOR). To pravico bi tožniki pridobili, če bi uveljavljali pravico do nakupa stanovanj v dveh letih po uveljavitvi SZ/91 (prekluzivni rok iz 123. člena istega zakona) in če tožena stranka v 30 dneh od vložitve njihovih zahtev za odkup (rok iz petega odstavka 117. člena SZ/91) prodajnih pogodb z njimi ne bi sklenila oziroma če jim ne bi omogočila nakupa drugih primernih stanovanj (129. člen SZ/91).
premoženjska škoda - višina invalidske pokojnine - zastaranje neposlovne odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - skrbnost oškodovanca
Tožnik s prikazovanjem drugačnih razlogov od zapisanih poskuša „premakniti datum“, ko je začel teči subjektivni zastaralni rok, česar pa v sedanji fazi postopka ne more več uveljavljati. V opisani prepovedani smeri gredo tudi revizijske trditve o dopisih, s katerimi je skušal ugotoviti točne podatke. Poleg tega pa vsi dopisi datirajo iz leta 2002, ko je triletni rok že potekel. Skrbnost pri ugotavljanju vseh elementov za točen izračun višine škode, se tudi po tožnikovih revizijskih trditvah terja od oškodovanca. O dovolj skrbnem oškodovancu pa ni mogoče govoriti, če je ta začel iskati manjkajoče podatke skoraj pet let po tem, ko je prejel prvo odmerjeno in po njegovem mnenju prenizko pokojnino.
Ker solastninska pravica etažnih lastnikov na zemljišču (z izjemo stavbišča) ni vpisana v zemljiško knjigo in ker pridobljenih upravičenj, ki so izhajala iz družbene lastnine, ni mogoče enačiti z današnjimi upravičenji „pravih“ lastnikov, imajo etažni lastniki vendarle pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodb o prodaji tistih zemljišč, na katerih so imeli pravico uporabe, in ker ta pravica ni bila vknjižena v zemljiški knjigi, na podlagi ZLNDL ni prišlo do vpisa njihove lastninske pravice.
denacionalizacija - razpolaganje s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost prodajne pogodbe - možnost vrnitve v naravi
Dolžnost vrnitve po 88. členu ZDR sodna praksa razlaga kot možnost vrnitve in je podana takrat, ko denacionalizacijski upravičenec zahteva vrnitev premoženja v naravi, pa vse do odločitve o njegovi zahtevi ali do spremembe te zahteve v zahtevo za plačilo odškodnine. V sporih zaradi ničnosti v nasprotju z 88. členom ZDen sklenjenih pogodb sodna praksa tudi (praviloma) odklanja ugotavljanje ovir za vračanje premoženja v naravi, ker to spada v pristojnost organa, ki odloča o denacionalizaciji.
V tej zadevi ni nobenih razlogov za spremembo sodne prakse o poostreni presoji dolžnosti vrnitve, saj je bila sporna parcela v upravnem postopku že enkrat vrnjena in taka možnost torej obstaja tudi v ponovljenem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0013327
ZAP člen 20, 27, 27/1, 27/2, 27/3, 95. ZPP člen 326, 339, 339/2, 347. ZPP-D člen 130/1, 130/2.
avtorsko pravo - avtorskopravno varstvo - kršitev materialne avtorske pravice - grafični design - avtorsko delo ustvarjeno v delovnem razmerju - trajanje avtorske pravice - zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopolnilna sodba
Delodajalcu je zagotovljena izključna pravica, da v okviru svoje redne dejavnosti pet let izkorišča avtorska dela, ki jih pri izvrševanju svoje delovne obveznosti ustvari njegov delavec brez da bi za to potreboval njegovo dovoljenje (t. i. omejena zakonita cesija za določen čas). Po preteku petih let vse pravice spet pripadajo avtorju, in sicer avtomatično. Ni potrebno, da jih delodajalec formalno vrne delavcu, saj avtorjeva pravica avtomatično dobi prvotni polni položaj. Presoja, ali je neko delo nastalo v delovnem razmerju, je kompleksna in zahteva preučitev vseh pravnih in dejanskih okoliščin (npr. ali je delo nastalo v delovnem času, sistematizacija delovnih mest, uporaba sredstev delodajalca, izkušnje z delovnega mesta, opis del in nalog v pogodbi o zaposlitvi itd.) pri stvaritvi konkretnega dela.
ZKP člen 39, 39-6, 41, 41/2, 41/3, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. Sodni red (1995) člen 18, 156, 157.
izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - izločitev sodnika višjega sodišča - zahteva za izločitev - rok za zahtevo za izločitev sodnika - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - seznanjenost s sestavo pritožbenega senata - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev sodbe
Glede na v naprej določeno sestavo pritožbenega senata v letnem razporedu dela je imela obramba možnost zahtevati izločitev sodnice višjega sodišča do začetka seje pritožbenega senata.
Sodišče ni dolžno v svojo odločbo povzemati vsebine vsakega posameznega dokaza.
povrnitev nepremoženjske škode - nova škoda - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Sodišče je odločalo le o novo nastali škodi, ki je po nesreči iz leta 1973 ni bilo mogoče predvideti in je nastala pozneje. Pri tem je ugotovilo, da so na poslabšanje tožnikovega zdravja vplivali trije dejavniki: (1) ortopedske težave, ki so se pojavile pozneje in so posledica degenerativnih sprememb, (2) anksiozna depresivna motnja kot odziv na nakopičene strese in obremenitve (dolgovi, uživanje alkohola, vojna, prometne nesreče), kar ni povezano z nesrečo pri delu, in (3) psihoorganske motnje, ki so posledica poškodbe glave in osrednjega živčevja pri nesreči pri delu leta 1973. S pomočjo izvedencev je vse te dejavnike razmejilo in ugotovilo, da je psihoorganski sindrom mogoče povezati s poškodbo možganov v obsegu 1/3.
Obsojenec, ki se v zahtevi za varstvo zakonitosti s presojo sodišča v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ne strinja, z navedbami po vsebini ne uveljavlja kršitve zakona, temveč zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 55, 57. ZPP člen 380, 380/2.
aktivna legitimacija - izvršba na nepremičnino - nedopustnost izvršbe - skupna lastnina zakoncev - ugovor zakonca, da nepremičnina sodi v skupno premoženje
Institut skupne lastnine in skupnega premoženja zakoncev se razlikuje od instituta solastnine. Medtem ko vsak solastnik lahko samostojno razpolaga s svojim solastnim deležem, zakonec brez soglasja drugega zakonca ne more veljavno razpolagati s svojim deležem niti na posamezni stvari niti na premoženju.
Ugotovitev o nedopustnosti izvršbe na nepremičnino, ki je v skupni lasti izvršilnega dolžnika in tožnice, upnika postavlja v enak položaj, kot bi bil v primeru, če bi bila skupna lastnina glede sporne nepremičnine vknjižena v zemljiški knjigi ob vložitvi predloga za izvršbo. Taka ugotovitev pomeni, da sme izvršilni upnik za poplačilo svoje terjatve poseči na premoženje dolžnika šele po uveljavitvi zahtevka iz prvega odstavka 57. člena ZZZDR oziroma ko se skupno premoženje razdeli in postane posebno premoženje posameznega zakonca.
posredni oškodovanci – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – deljena odgovornost – višina odškodnine
Če bi svojo smrt povzročil G. G. sam, njegovim bližnjim oziroma upravičencem iz prvega odstavka 180. člena OZ odškodnina ne bi pripadala; ker je bil za nastanek škodnega dogodka, iz katerega izvira tožnikova škoda, soodgovoren, je tožnik upravičen do odškodnine, zmanjšane za delež sinove soodgovornosti.
ZDen člen 24, 51, 51/1, 58, 72, 72/2. ZOR člen 170, 170/1, 170/2, 172, 172/1. URS člen 26. ZPP člen 224, 302, 302/3, 339, 339/2-8, 379, 379/1, 380, 380/2.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnost uporabe vrnjene nepremičnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - rok za izdajo denacionalizacijske odločbe - zavlačevanje denacionalizacijskega postopka - odgovornost predstojnika upravnega organa - protipravnost
člena ZDen sicer ne opredeljuje, kdo je zavezanec za plačilo odškodnine zaradi nemožnost uporabe nepremičnine, vendar pa je v sodni praksi ustaljeno stališče, da je to tisti, ki je zavezanec za vrnitev nepremičnin v naravi (prvi odstavek 51. člena ZDen) oziroma tisti, ki je kot tak določen v odločbi o denacionalizaciji. Iz delne odločbe o denacionalizaciji z dne 6. 7. 2000, s katero so bile sporne nepremičnine tožnici vrnjene v naravi, izhaja, da sta kot zavezanki za njihovo vrnitev določeni podjetje L. d. d. ter Republika Slovenija. Prvotoženka je namreč postala njihova lastnica z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini 5. 11. 1999. Zato je (poleg podjetja L. d. d. - v likvidaciji) tudi ona zavezanka za plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ob upoštevanju, da je mogoče natančno določiti obdobje, ko sta bili ena in druga zavezanka lastnici spornih nepremičnin, se revizija neutemeljeno zavzema za njuno solidarno zavezo za plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ta njuna obveznost je sorazmerna času trajanja vsakokratnega lastništva nepremičnin.
Revizijsko sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da izdaja denacionalizacijske odločbe po izteku roka iz 58. člena ZDen sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti ravnanja delavcev in organov prvotoženke, ki bi utemeljevala njeno odškodninsko odgovornost po 26. členu Ustave RS. Vendar pa ne gre spregledati, da je tožnica zatrjevala, da ji je drugotoženec povzročil škodo tako, da je namerno zavlačeval denacionalizacijski postopek. Nižji sodišči pa sta njene trditve o konkretnem ravnanju drugotoženca zmotno opredelili za pavšalne in prepozne, v posledici česar sta zavrnili tožničine predloge za zaslišanje strank in prič ter zaključili, da tožnica namernega zavlačevanja postopka ni dokazala.
Določil o odgovornosti za škodo od nevarne stvari, ki so le izjema od splošnih pravil o krivdni odgovornosti, v tem primeru ni mogoče uporabiti, ker parkirni prostor sam po sebi ni nevarna stvar. Toženka je bila izključna lastnica parcele in je dva meseca pred tožničinim padcem (septembra 1999) podala predlog za ureditev stanja v zemljiški knjigi. Zato je odgovorna za škodo, ki bi jo lahko preprečila, če bi poskrbela, da bi bil parkirni prostor pravilno vzdrževan.
poroštvo - izbris družbe iz sodnega registra - objektivne meje pravnomočnosti - prenehanje terjatve - ugovor v izvršilnem postopku
Obe družbi sta bili izbrisani iz sodnega registra šele po izdaji sodbe sodišča prve stopnje in tudi po izteku roka za pritožbo. Odločitvi sodišč prve in druge stopnje sta torej pravilni glede na ugotovljena dejstva ob koncu glavne obravnave. Kasnejša dejstva, to je dejstva, ki so nastopila po zaključku glavne obravnave, in ki naj bi po mnenju revidenta vplivala na vsebino s sodbo razreševanega pravnega razmerja, pa bo revident lahko uveljavljal v izvršilnem postopku z ugovorom po 8. točki 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.
ZKND Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 3, 3-8, 9, 9/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev
Za obsodbo za kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo je bilo treba storilcu dokazati 1) obarvani naklep, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev, 2) da je organiziral društvo, ki ima namen vršiti zločine (iz 2. člena tega zakona), ali da je postal član takega društva, ali pa da je društvo na kakršenkoli način podpiral.
Ker se sodišči nista izrekli o obstoju zatrjevane okoliščine, ki bi ob hkratni dokazanosti drugih, z njo povezanih dejstev, mogla pripeljati do sklepa do dokazanosti sporne trditve, je očitek o bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP utemeljen.