Tožba z zahtevkom na ugotovitev, da je tožnikov osebni čin „poročnik“, kar je tožena stranka dolžna vpisati v tožnikovo vojaško knjižico, ne predstavlja nobenega od sporov, v katerih bi bila revizija dovoljena po zakonu samem, predloga za dopustitev revizije pa tožnik ni vložil.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Dejstvo, da je tožnik, ki se je zaradi poškodbe pri delu, kljub zaključenem bolniškem staležu, čutil nesposobnega za delo in dva dni izostal z dela, pri čemer je lahkomiselno mislil, da mu bo delodajalec za dva dni nazaj odobril dopust, kljub nedvomni kršitvi delovnih obveznosti po presoji nižjih sodišč ne pomeni tako hude kršitve, ki bi opravičevala izredno odpoved. Predvsem pa tožena stranka ni dokazala, da so ob tožnikovi kršitvi obstajale okoliščine in interesi, zaradi katerih ni bilo mogoče nadaljevati delovnega procesa do izteka odpovednega roka.
Ukinitev delovnega mesta še ne pomeni tudi, da je delavcu pogodba o zaposlitvi (prej razporeditev) za to delovno mesto tudi že prenehala. Ukinitev delovnega mesta je bila in je povsem poslovna odločitev, ki je v izključni pristojnosti delodajalca. Za delavca ima določene posledice, ki pa jih mora izpeljati v skladu z zakonom. Do 1. 1. 2003 je moral delavca z dokončnim sklepom razporediti na drugo ustrezno delovno mesto ali ga določiti kot presežnega delavca; po 1. 1. 2003 pa mu je lahko ponudil sklenitev druge pogodbe o zaposlitvi (47. člen ZDR) ali mu pogodbo odpovedal iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe. Do takrat, ko je delodajalec na zakonit način uredil delovno pravni status delavca zaradi svoje poslovne odločitve o ukinitvi delovnega mesta, pa je za delavca prejkoslej veljala sklenjena pogodba o zaposlitvi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - preiskovalna dejanja, opravljena v tujini - izločitev sodnika - sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča - nepristranskost - razlogi o odločilnih dejstvih - odreditev pripora - dokazni standard - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - begosumnost - pravice obrambe - pregledovanje spisa - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Utemeljen sum kot dokazni standard, ki je temeljni pogoj za pripor, ni zamejen na neki začrtani verjetnostni stopnji, temveč zajema okvir (polje), ki je višji od utemeljenih razlogov za sum in nižji od gotovosti, potrebne za izrek obsodilne sodbe.
Posamezna procesna dejanja, ki so bila opravljena v tujini, so veljavna tudi v kazenskem postopku, ki teče v Republiki Sloveniji, čeprav niso bila opravljena na način, kot ga določa ZKP, razen če so bili dokazi pridobljeni s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih pravic.
Presoja sodnika (garanta) ali bo izdal hišno odredbo, temelji na objektivnih kriterijih in ni take narave, da bi bilo samo na tej podlagi mogoče sklepati o tem, da si je sodnik že ustvaril intimno prepričanje v zadevi ter zaprl komunikacijske kanale za argumente, ki bi potrjevali nasprotno ali drugačno stališče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3004409
ZDR člen 79. URS člen 22. ZPP člen 302, 339, 339/1.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - izpodbojnost - napake volje - nedopustna grožnja - bistvena kršitev določb postopka - vpliv na zakonitost sodbe - spremenjen senat - branje zapisnika - izjava stranke - zavrnitev dokaznega predloga
Za uspešno uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka mora stranka zatrjevati in dokazati, da sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, in tudi, da bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Tej zahtevi revizija ni zadostila, saj ne zatrjuje in ne pojasni, kako naj bi kršitev tretjega odstavka 302. člena ZPP vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.
Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS. Navedeno ustavno jamstvo stranki namreč ne zagotavlja pravice do izvedbe vseh dokazov, ki jih je predlagala. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso pomembni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP).
vdovska pokojnina - zavarovanci po ZPIZVZ - sorazmerni del vdovske pokojnine
Pravica do izplačila dela vdovske pokojnine po 123. členu ZPIZ-1 je vezana na predhodno priznanje pravice do vdovske pokojnine. Ta je bila tožnici priznana (in odmerjena) s pravnomočno odločbo tožene stranke.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vezanost na odpovedni razlog - odškodnina za nepremoženjsko škodo - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Sodna presoja zakonitosti odpovedi je omejena na zakonitost tistega odpovednega razloga, zaradi katerega je delodajalec pogodbo dejansko odpovedal, in sicer v okviru opisanega razloga za odpoved.
ZDR-A je v četrtem odstavku 6.a člena posebej uzakonil prepoved trpinčenja na delovnem mestu. To pomeni, da v spornem obdobju (leti 2004 in 2005) še ni bilo uzakonjene te prepovedi, kar pa ne pomeni, da delavec ne bi mogel zahtevati odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru npr. žaljivega ravnanja na delu ali v zvezi z delom po splošnih pravilih civilnega prava. Vendar je v tem primeru potrebno, da je tako postavljen tudi tožbeni zahtevek, kar pa v obravnavanem primeru ni bil.
Odškodnina po 118. členu ZDR pomeni nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - rok za odpoved - preverjanje možnosti zaposlitve
Na podlagi 3. odstavka 88. člena ZDR je obveznost delodajalca le ponudba ustrezne zaposlitve za nedoločen čas. Če takega dela nima, delavcu ni dolžan zagotavljati drugega dela.
V 3. odstavku 88. člena ZDR je določena obveznost delodajalca, da mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Dolžnost delodajalca se presoja glede zmožnosti posameznega delodajalca, glede na vrsto in trajanje izobraževanja ter s tem povezanih stroškov.
Odpovedni razlog je nastal šele z datumom izdaje sklepa direktorja, s katerim je bilo ukinjeno delovno mesto administratorja. Šele takrat je namreč prenehala potreba po delu, ki ga je opravljala tožnica, saj je bilo šele s tem sklepom konkretizirano, katero delovno mesto se bo dejansko ukinilo. Iz smernic vodstva skupine izhaja le, da je potrebno zmanjšati delovno silo, iz česar ni jasno, na katerem področju delovanja tožene stranke se bo število delavcev zmanjšalo.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - vračilo denarnega nadomestila prejetega za čas brezposelnosti - neupravičena pridobitev
V primeru, ko delavec zaradi naknadno pravnomočno ugotovljene nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja od delodajalca prejme nadomestilo plače za nazaj, Zavod vrnitev zneskov, ki jih je zaradi brezposelnosti izplačal delavcu, skladno z določbo drugega odstavka 54. člena ZZZPB zahteva od delodajalca, ne od delavca. Ob pravilni uporabi zakonske ureditve tako delavec prejemke, ki jih je dobil od Zavoda, obdrži, razliko do polnega nadomestila plače pa dobi od delodajalca. Delavec tako dobi povrnjeno celotno nadomestilo plače za čas nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, Zavod dobi od delodajalca vrnjena sredstva, ki jih je neutemeljeno plačal delavcu, delodajalec pa plača tisto, kar je dolžan.
Navedbe tožeče stranke, da je bila tožena stranka na njen račun neupravičeno obogatena, so neutemeljene. Tožeča stranka je kljub temu, da je oziroma bi morala vedeti za določbo drugega odstavka 54. člena ZZZPB (ignorantia iuris nocet) in da toženi stranki dolguje le razliko do polnega nadomestila plače (torej z upoštevanjem prejemkov, ki jih je le-ta prejela v spornem obdobju, vključno s prejemki, ki jih prejela od Zavoda), nase prevzela večje obveznosti.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - različna dejanska in pravna podlaga - zavrženje revizije
Tožnik uveljavlja v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki imajo različno dejansko in pravno podlago (plača, plačilo jubilejne nagrade in plačilo dnevnic), zato se za presojo dovoljenosti revizije upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).
Ker tožnik kljub pozivu ni predložil zdravniških izvidov, ki bi vzbujali dvom v ugotovitve invalidske komisije, je sodišče na podlagi prvega in drugega odstavka 287. člena ZPP utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem, ker je na podlagi 8. člena ZPP lahko ob že izvedenih dokazih prepričljivo presodilo, da pri tožniku invalidnost ni podana.
ZDR člen 116, 116/1. ZZRZI člen 37, 40, 40/1. ZPIZ-1 člen 101.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - ustrezno delovno mesto - invalid III. kategorije invalidnosti
Glede na to, da je tožnik invalid III. kategorije s spremenjeno delovno zmožnostjo, je bila tožena stranka ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pri ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi med drugim dolžna upoštevati tudi tožnikovo preostalo delovno zmožnost oziroma omejitve, priznane z odločbo ZPIZ.
Dokazno breme, da je bilo delovno mesto izdelovalec žičnih jeder za tožnika ustrezno, je bilo na toženi stranki. Ta zgolj s sklicevanjem na navedbo v ponujeni pogodbi o zaposlitvi - „delo v skladu z odločbo IK 3.032.029“ - ni dokazala, da je tožniku ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo.
III. kategorija invalidnosti - mnenje invalidske komisije - obvezno zavarovanje - delovno razmerje - popoldanska dejavnost - enaka obravnava
Intervenient je bil obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja in ne na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti. Pri ugotavljanju invalidnosti III. kategorije se je zato zmožnost intervenienta za delo utemeljeno presojala z vidika delovnega mesta, na katerem je razporejen pri tožeči stranki.
Ni razloga, da bi bil intervenient zaradi okoliščine, da ima registrirano popoldansko dejavnost, pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja obravnavan drugače, kot ostali zavarovanci.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - rok za odpoved - dejansko vprašanje - zagovor
Iz določbe 2. odstavka 110. člena ZDR ne izhaja, da mora delodajalec podati izredno odpoved v (prekluzivnem) 15-dnevnem roku, ki teče od dneva zagovora ali celo odsotnosti delavca s takšnega zagovora, saj je zakonska opredelitev drugačna. Konkreten datum seznanitve z razlogi za odpoved je odvisen od okoliščin posameznega primera in lahko sovpada tudi z datumom zagovora.
ZPIZ-1 člen 13, 15, 25. ZDR člen 4, 9, 11, 12, 13, 72. ZGD-1 člen 525.
obstoj delovnega razmerja - status zavarovanca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodna oseba - samozaposlena oseba - podlaga za obvezno zavarovanje
Ker lahko člani organov družb kot poslovodne osebe svoje delo v okviru statusnopravne funkcije na podlagi določb ZGD-1 opravljajo tudi na drugi pravni podlagi, je lahko status take poslovodne osebe nasploh odvisen od oblikovanja razmerja med njo in družbo. Če svojo medsebojno pogodbeno razmerje oblikujeta tako, da v njem dejansko obstajajo elementi delovnega razmerja, velja za njuno razmerje delovna zakonodaja z določenimi posebnostmi, če temu ni tako, pa gre za neko drugo vrsto pogodbe. Če se označba pogodbe in dejansko razmerje med strankama ne ujemata, se pravna narava pogodbe presoja po dejanski vsebini razmerja.
V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi in nastanka delovnega razmerja edinega družbenika d.o.o. in direktorja družbe gre za notranje razmerje med direktorjem, kot zastopnikom družbe, preko katerega družba izvaja aktivno vlogo delodajalca, in isto fizično osebo, ki bi morala kot delavec ravnati po navodilih delodajalca, torej iste fizične osebe. Dejansko bi pri tem šlo za razmerje, ko sta značilna nasprotna položaja delavca in delodajalca, brez katerih delovno razmerje ne more nastati in obstajati, združena v isti fizični osebi, tako da je dvostranskost razmerja, značilnega za pogodbo o zaposlitvi, onemogočena.
akt o sistemizaciji delovnih mest - veljavnost akta - objava - seznanitev delavcev
Določba 154. člena Ustave ne onemogoča, da akt o sistematizaciji delovnih mest ne bi začel veljati že pred potekom petnajstih dni od objave. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-89/94 z dne 6. 10. 1994 med drugim navedlo, da jezikovna in namenska razlaga te določbe ne dovoljujejo takšnega razumevanja, saj nekateri predpisi niso takšne narave, da bi se morali državljani z njimi seznaniti vnaprej; vsebina ali narava nekaterih predpisov ali posebne okoliščine lahko narekujejo, da morajo stopiti v veljavo takoj ali na določen datum, ker bi bil sicer lahko ogrožen njihov pričakovani učinek, ali iz drugih razlogov, ki so v splošnem interesu.
Opredelitev do vprašanja, ali je bil tožnik zmožen za opravljanje dela zavarovalnega zastopnika, predstavlja dokazno oceno sodišča, pri kateri je bilo to dolžno tehtati tudi vsebino med seboj nasprotujočih si dokazov in ob upoštevanju načela proste presoje dokazov odločiti, katera so tista dejstva, ki jih bo štelo za dokazana.
Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS. Navedeno ustavno jamstvo stranki namreč ne zagotavlja pravice do izvedbe vseh dokazov, ki jih je predlagala. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso pomembni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - sestava in odločanje disciplinske komisije
Ob ugotovitvah, da disciplinska komisija ni odločala v določenem tričlanskem senatu, saj sodelovanje tretjega člana ni bilo ugotovljeno, ni šlo za odločitev disciplinske komisije. Take napake v disciplinskem postopku pred drugostopnim organom ni bilo mogoče sanirati.