ZV člen 2, 2/2, 58. ZV-1 člen 28, 187, 187/3, 188, 188/1. ZL člen 5. ZLNDL člen 1, 5. ZVO člen 16, 16/1, 17, 111. ZVNDL člen 1, 1/1. URS člen 140.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninska pravica države - naravno javno dobro - vodno zemljišče morja - nasutje morskega dna - gradnja pomola - parcelacija morskega dna - pravica uprave morskega dna - podatki zemljiškega katastra - lastninjenje vodnih zemljišč - nezazidano stavbno zemljišče - pravica gospodarjenja občine - uporaba morja za opravljanje luške dejavnosti
Z dnem uveljavitve ZV-1 je tožnica postala lastnica vsega morskega dna, ki spada pod ozemlje Republike Slovenije. Zato ni pomembno, da je parcela x/1 v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi označena kot nezazidano stavbno zemljišče, da iz določenih prostorskih planskih dokumentov izhaja, da je ta parcela namenjena gradnji, da je bila s srednjeročnim ali dolgoročnim družbenim planom opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, ali da je bila zanjo izdana odločba o ukinitvi javnega dobra. Za ugotovitev lastninske pravice na parceli x/1 je pomembno le ugotovljeno dejstvo, da je ta parcela v naravi morsko dno.
Toženka z nasutjem morskega dna, torej s spremembo narave območja parcel x/2 in x/3 iz morskega dna v del obalnega zemljišča, ni mogla spremeniti svoje omejene pravice uprave v kakršnokoli obliko stvarne oziroma lastninskopravne pravice, ki jih do samovoljnega posega v morsko dno ni ne imela ne mogla imeti. Zato je lastninjenje tega prostora po ZLNDL izključeno. Ker pa za toženkino pridobitev lastninske pravice na parcelah x/2 in x/3 ni obstajala nobena druga pravna podlaga, kljub vknjižbi svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, ni mogla postati njegova lastnica. Lastninsko pravico na tem območju presojati na podlagi zakona, ki je leta 2002 uredil lastninjenje vodnih zemljišč (med drugim tudi zemljišč morskega dna), torej ZV-1. Ker 28. člen tega zakona določa, da dno notranjih morskih voda in teritorialnega morja postane last države (tožnice), revizijsko sodišče ugotavlja, da je z uveljavitvijo tega zakona tožnica postala lastnica prostora, ki je v zemljiški knjigi opredeljeno kot parceli x/2 in x/3.
poslabšanje zdravstvenega stanja - depresivne motnje - končano zdravljenje - dodatne delovne omejitve - III. kategorija invalidnosti - varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih
Glede na ugotovljene depresivne motnje ima tožnik v prvi vrsti pravico do zdravljenja. Šele če zdravljenje ne bo uspešno, bo lahko zaradi tega uveljavljal dodatne pravice na podlagi invalidnosti.
Tudi priznanje dodatnih delovnih omejitev v okviru že obstoječe invalidnosti III. kategorije pomeni poslabšanje invalidnosti v smislu tretjega odstavka 397. člena ZPIZ-1, ki je pogoj za pridobitev pravic na podlagi tega zakona tudi v primeru, ko so bile invalidu II. ali III. kategorije pravice iz naslova invalidnosti priznane že na podlagi prejšnjih predpisov.
družinska pokojnina - smrt zavarovanca v tuji vojski - uveljavljanje pravic - pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1
Za pridobitev pravice do družinske pokojnine po 109. členu ZPIZ-1 ni pomembno, da je M. K. umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1. Ker je po dejanskih ugotovitvah sodišča tak pogoj izpolnjen, je pravilna odločitev, da imata tožnika, kot njegova otroka, pravico do družinske pokojnine, glede na to, da izpolnjujeta tudi druge pogoje.
revizija - dovoljenost revizije - spor v zvezi z matično evidenco - zavrženje revizije
V predmetni zadevi gre za spor v zvezi z matično evidenco. Ker ne gre niti za premoženjski socialni spor niti za spor o pravici do in iz socialnega zavarovanja ali socialnega varstva, bi bila glede na določbe 31. člena ZDSS-1 v predmetni zadevi revizija dovoljena le, če bi jo dopustilo sodišče.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - dejanska ugotovitev - vsebina odpovedi - odpovedni rok
Kdaj se delodajalec seznani z razlogom za redno odpoved je dejanska ugotovitev, ki ne more biti predmet revizijske presoje.
Minimalna dolžina odpovednega roka je določena v 92. členu ZDR, vendar je lahko s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo dogovorjen daljši rok.
Tako trajanje odpovednega roka kot višina odpravnine nista obvezni sestavini odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
starostna pokojnina - voznik - delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Sodišče druge stopnje je štelo, da ureditev dela preko polnega delovnega časa kot poseben pogoj v splošnih aktih tožnikovega delodajalca predstavlja ureditev v nasprotju z zakonskimi predpisi. Ta zaključek ni utemeljen, saj Pravilnik o delovnih razmerjih tožnikovega delodajalca (iz katerega sicer ne izhaja točno, ali gre sploh za pravilnik tožnikovega delodajalca in kdaj točno je začel veljati) v 66. členu dejansko le povzema ureditev dela preko polnega delovnega časa v 78. členu takrat veljavnega ZDR/77, v prvi in drugi alineji 67. člena pa povzema ureditev v prvi in drugi alineji 79. člena ZDR/77.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - akt o sistemizaciji delovnih mest - zahtevana strokovna izobrazba - ponudba nove pogodbe - neustrezna zaposlitev - obseg sodnega varstva
Ker sta tako akt o sistemizaciji, ki je veljal pri predhodniku tožene stranke, kot tudi sprememba akta o sistemizaciji tožene stranke za zasedbo delovnega mesta vzdrževalec I zahtevala enako, t. j. V. stopnjo izobrazbe, se za opravljanje dela vzdrževalec I pogoj zahtevane izobrazbe s sprejemom sprememb akta o sistemizaciji ni spremenil, zato zgolj iz tega razloga tudi ni moglo priti do nastopa primera iz 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
Sodišče bi lahko odločilo o utemeljenosti poslovnega razloga šele potem, ko bi glede vseh pogojev za opravljanje dela vzdrževalec I po odpovedani pogodbi, in ne le glede pogoja zahtevane stopnje izobrazbe, ugotovilo, ali so bili ti s sprejemom akta o sistemizaciji spremenjeni in ali ta sprememba ustreza dejanskemu stanu iz 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
Pri presoji obsega sodnega varstva delavca, ki je sprejel neustrezno zaposlitev, je potrebno izhajati iz tega, da je sklenil z delodajalcem novo pogodbo o zaposlitvi in da ohranja zaposlitev pri delodajalcu. Sodno varstvo, ki ga delavec, ki je sprejel neustrezno zaposlitev, potrebuje za vzpostavitev delovnega razmerja z vsemi pravicami po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, je enako kot v primeru delavca, ki je sklenil pogodbo za ustrezno zaposlitev: izpodbiti mora veljavnost sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi (za neustrezno delo), uveljavljati in dokazati neutemeljenost odpovednega razloga, ter zahtevati vzpostavitev delovnopravnega statusa po odpovedani pogodbi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odsotnost z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo - prenehanje delovnega razmerja - zdravstvena zmožnost za opravljanje dela - krajši delovni čas
Po tretjem odstavku 116. člena ZDR preneha delovno razmerje z dnem, ko je ugotovljena delavčeva zdravstvena zmožnost za delo – ne glede na to, ali za poln ali za krajši delovni čas.
ZDR člen 7, 111, 111/1, 111/1-4, 125, 245. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - uporaba kolektivne pogodbe - poskusno delo - trajanje poskusnega dela
Uspešno opravljeno poskusno delo, če je dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, je pogoj za nadaljevanje delovnega razmerja in ker je delavec v času trajanja v negotovem položaju, je potrebno šteti določbe KP dejavnosti o trajanju poskusnega dela na posameznih delovnih mestih za del minimalnih standardov, ki morajo biti upoštevani tudi v pogodbi o zaposlitvi. Ker po določbi KP dejavnosti poskusno delo za V. skupino zahtevnosti ne sme biti daljše od dveh mesecev, je pogodbeno določilo o trimesečnem poskusnem delu v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank.
ZUS-1 člen 14, 14/2, 22, 22/1, 23, 24, 24/3. ZPP člen 105a, 105a/3, 120, 120/1.
plačilo takse – procesna predpostavka – umik revizije – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – oprava zamujenega procesnega dejanja
Če stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse te v roku 15 dni ne plača, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani, sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 šteje, da je stranka revizijo umaknila in ugotovi umik revizije.
Če revident umakne revizijo, se šteje, kakor da ta sploh ni bila vložena. To v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje pri zamudi roka za vložitev revizije pomeni, da revidentka ni opravila zamujenega dejanja po določbi tretjega odstavka 24. člena ZUS-1. Če pa stranka pri zamudi roka ne opravi zamujenega dejanja, predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljen.
predpis, ki ureja posamično razmerje – odlok o koncesiji - narava določb odloka – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - posredni učinek – pravni interes – procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe – pomanjkljiva obrazložitev sklepa
Določbe predpisa, ki urejajo podlago za izdajo ali vsebino posamičnega akta ali za sklenitev pravnega posla, ne morejo šteti za predpis, ki ureja posamično razmerje.
vrnitev zaplenjenih nepremičnin - zavezanec za vrnitev stvari v naravi - pasivna legitimacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe stvari - zavezanec za plačilo odškodnine
Tako kot ni ZDen določil, kdo so zavezanci za plačilo odškodnine iz drugega odstavka 72. člena, zavezancev za plačilo odškodnine iz 145.c člena ni določil niti ZIKS. Do odgovora na prvo vprašanje se je sodna praksa opredelila na podlagi presoje posebne narave odškodninskega zahtevka iz drugega odstavka 72. člena ZDen in dejstva, kdo ima materialne koristi od premoženja, ki pripada drugemu. Odgovor je jasen: pasivno legitimiran za plačilo odškodnine je tisti, ki mora premoženje vrniti, torej denacionalizacijski zavezanec. Ob enaki vsebini odškodnine in enakem položaju upravičencev, ki jim je bilo vrnjeno zaplenjeno premoženje, je odgovor na vprašanje o zavezancu za plačilo tovrstne odškodnine lahko le enak: to je tisti, ki je zavezan vrniti neupravičeno zaplenjeno premoženje. Prav nič narobe ni, da sta sodišči v tej zadevi primerjali položaje obeh vrst upravičencev, kot zmotno uveljavlja revizija. Nasprotno, prav na tako ravnanje napotuje tudi drugi odstavek 3. člena ZS v primeru, če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na podlagi konkretnega veljavnega predpisa.
ZPP člen 371, 378. ZOR člen 361, 361/1, 364, 365, 371, 562.
posojilna pogodba - posojilo na odpoklic - neaktivnost upnika - zastaranje - dospelost terjatve - pretek primernega roka - začetek teka zastaranja
Za začetek teka zastaranja je praviloma res odločilna dospelost terjatve, ni pa to vedno nujno, saj lahko drugače določa že zakon. Dospelost je lahko odvisna tudi od aktivnosti upnika. Če je upnik v takem primeru pasiven, ne izkoristi možnosti terjati izpolnitev obveznosti. V takem primeru zato začne zastaranje teči (kljub nedospelosti terjatve zaradi upnikove neaktivnosti) po preteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti dejanje oziroma se zastaranje v takem primeru navezuje na čas, ko bi upnik lahko izvršil potrebna dejanja. V nasprotnem primeru bi bil izničen namen (kogentnega) instituta zastaranja, začetek teka zastaranja pa bi bila negotova, kar bi bilo tudi v nasprotju s prepovedjo spremembe zastaralnega roka (364. člen ZOR) in prepovedjo odpovedi zastaranju pred potekom zanj določenega časa (365. člena ZOR).
Po ustaljenem stališču sodne prakse je izročilno pogodbo mogoče razvezati zaradi spremenjenih okoliščin ob analogni uporabi določb ZD, ki veljajo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Na podlagi ugotovitev, da razlogov za neizpolnjevanje pogodbe ni mogoče pripisati zgolj tožničinemu odnosu do pogodbenega razmerja in da je zaradi nastalega, dalj časa trajajočega spora med pogodbenimi strankami, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in s tem uresničitev namena pogodbe nemogoče, je stališče izpodbijanih sodb, da v pride v poštev le razveza pogodbe, materialnopravno pravilno.
Izpodbijani sklep tožniku sicer ni bil vročen v skladu z določbami ZUP, niti ni vseboval pravnega pouka, vendar pa tožnik sam v tožbi in dopisu, ki je priloga tožbi, navaja, da je bil s sklepom seznanjen dne 18.6.2009, zato je njegova tožba, vložena 6.11.2009, prepozna.
dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela upravnega akta – doplačilo dohodnine
Za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je odločilno, kolikšna je vrednost sporne obveznosti, ki je bila naložena stranki.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog v pritožbi - izvedenstvo - odreditev izvedenstva - izvedensko mnenje, ki ga pridobi stranka - zasliševanje prič - obrazložitev sodbe - pregled spisa - vpliv na zakonitost - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - pomoč z opustitvijo - pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje
Dokazni predlog stranke mora biti obrazložen, da lahko sodišče o njem sploh odloča.
Procesni standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje je drugačen oziroma nižji kot standard obrazložitve odločitve sodišča prve stopnje.
Pomoč z opustitvijo obstaja v primeru, ko obstaja dolžnost na določeno dejanje, s katerim bi se preprečila izvršitev kaznivega dejanja, pri čemer ni nujno, da ima pomagač možnost s svojim dejanjem preprečiti konkretno kaznivo dejanje, temveč zadostuje, da je s svojim dejanjem lahko otežil izvršitev kaznivega dejanja.
dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi v postopku denacionalizacije ni spor, v katerem je pravica stranke, izražena v denarni vrednosti.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če revident konkretno in natančno ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja oziroma če je pravno vprašanje, ki ga zastavlja revident, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident ni izkazal zelo hudih posledic z navedbo, da bo z izpodbijano odločitvijo prikrajšan za vrnitev premoženja v naravi niti z zatrjevano razliko med višino z upravno odločbo priznane odškodnine in tržno vrednostjo obravnavanih zemljišč.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – posredni oškodovanci – odgovornost - identično dejansko stanje – vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - deljena odgovornost – načelo kontradiktornosti – dokazi, izvedeni v drugem postopku
Dejanske okoliščine, od katerih je odvisna odločitev o obstoju deljene odgovornosti, (tudi) v primeru identičnega dejanskega stanja po pravilih civilnega procesnega prava ugotavlja pravdno sodišče.
Tožničin mož je s svojin neprevidnim ravnanjem pri vožnji kolesa z motorjem
(neupoštevanjem varnostnih pravil) pomembno povečal verjetnost nastanka hujših škodnih posledic.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – delitev skupnega premoženja - darilna pogodba – pravni posli med zakoncema
Zakonca lahko med seboj sklepata različne pravne posle, na primer kupne, menjalne, posojilne in tudi darilne pogodbe, vendar se vse to (lahko) nanaša (zgolj) na posebno premoženje vsakega od njiju
– z nedoločenimi deleži na skupnem premoženju za časa življenja namreč ne moreta razpolagati.
A
vtomobil, kupljen v času trajanja zakonske zveze s sredstvi, pridobljenimi s kreditom, ki ga je tožnik vračal iz plače, je skupno premoženje in ne (more) predstavlja(ti) darila enega od zakoncev drugemu.