spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - javni zavod - direktor - delovno razmerje - izplačilo letne nagrade - soglasje vlade - javnopravna stvar - upravni spor
Ker ne gre za spor med delavcem in delodajalcem v smislu 5. člena ZDSS-1, temveč gre za spor glede odločanja v drugi javnopravni zadevi, je za odločanje v zadevi pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti o vprašanju pogojev prenosa pravice uporabe na zemljišču, namenjenem za redno rabo hiše, ki je bila edina predmet pogodbe o prodaji, sklenjeni še v času veljavnosti ZPN in ZTLR, ter posledično o lastninskopravnem režimu morebitno pridobljenega (tedaj še kot funkcionalnega) zemljišča glede na ZLNDL.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - oddaljenost bivališča in zdravstveno stanje pravdne stranke in priče
Objektivne težave v zvezi s prihodom udeležencev postopka na sodišče v izjemnih primerih lahko predstavljajo razlog za delegacijo.
ZP-1-UPB3 člen 55, 55/2, 62, 62-2, 65, 65/8, 155, 155/1-3. URS člen 22, 29.
hitri postopek - postopek pred prekrškovnim organom - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku
S tem, ko je sodišče storilcema odreklo možnost, da se v zahtevi za sodno varstvo izjavita o dejstvih, ki jima pred izdajo odločbe niso bila znana (opis dejanskega stanja, kot je naveden v odločbi o prekršku, presega podatke, ki so razvidni iz obvestila o prekršku, poslano kršiteljema) in predlagata dokaze ter na tak način uveljavljata razlog za vložitev zahteve za sodno varstvo iz 3. alineje 62. člena ZP-1, je kršilo določbo osmega odstavka 65. člena ZP-1 na način iz 3. alineje prvega odstavka 155. člena ZP-1.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VS2005238
ZP-1-UPB3 člen 9, 13, 14, 66, 66/2, 66/3, 70, 107. ZOPA člen 16, 16/1, 16/2, 16/4. ZGD-1 člen 3, 3/6.
združitev postopka - postopek zoper pravno in odgovorno osebo - samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - pravica do pritožbe - pravno sredstvo prekrškovnega organa - odgovornost za prekršek - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - samostojni podjetnik posameznik - omejevanje porabe alkohola
Združitev postopkov o prekrških je dopustna le v fazi odločanja o prekršku na prvi stopnji, torej do izdaje plačilnega naloga ali odločbe o prekršku v hitrem postopku oziroma sodbe v rednem sodnem postopku o prekršku.
ZP-1 člen 55, 62, 62-2, 65. URS člen 22, 29, 29-3.
zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - opis dejanskega stanja - opis prekrška
Če storilcu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o očitanem prekršku, je podana bistvena kršitev določb postopka po 2. alineji 62. člena ZP-1.
ZP-1-UPB3 člen 59, 59/3, 106, 136, 156, 156-3. URS člen 31, 158.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - zahteva za sodno varstvo
Sodišče je z izpodbijano sodbo, s katero je odločilo o zahtevah za sodno varstvo, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, kršilo 31. in 158. člen Ustave ter 3. točko prvega odstavka 156. člena ZP-1.
ZP-1-UPB3 člen 156, 156-4. ZVCP-1 člen 190, 190/1, 190/5, 190/6.
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev - pogoji za udeležbo v prometu - prometno dovoljenje - veljavnost prometnega dovoljenja
Če od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja do storitve prekrška ni poteklo več kot trideset dni, je ravnanje storilca mogoče pravno opredeliti le kot prekršek po šestem odstavku 190. člena ZVCP-1.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - javni prostor - prepoved kajenja v zaprtem javnem prostoru
Bistveno za presojo, ali zimski vrt predstavlja javni prostor (in zanj velja enak režim glede kajenja) je ugotovitev, ali se v tem prostoru opravlja gostinska dejavnost.
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/2, 155, 155/1-3. ZUP člen 93. ZPPreb člen 9a. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb postopka - pravica do zaslišanja - pravice obrambe - enako varstvo pravic - možnost izjave o prekršku - smiselna uporaba ZUP - vročanje - vročanje v zavod za prestajanje kazni - prijava in odjava v zavodu
Dejstvo, da država nima urejenih evidenc (CRP), ne more biti v škodo posamezniku pri uresničevanju z ustavo in zakonom zajamčenih pravic.
ZZavar člen 24, 25, 25/3, 25/5, 266, 266/2, 328a, 329. ZUS-1 člen 64, 64/3.
pravni interes za tožbo - upravni spor - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice - ogroženost poslovanja zavarovalnice - združitev zavarovalnic - zakonitost postopka združevanja - sodelovanje v postopku
Očitek tožniku za sodelovanje pri združevanju zavarovalnic, do katerega ni prišlo, pri čemer je bila v tem procesu druga zavarovalnica opozorjena na kršitve zakonskih določb, kar implicira nezakonitost postopka združevanja, je pretiran.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - BANČNO JAVNO PRAVO
VS1012740
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZPOmK člen 3, 5, 5/1, 5/2, 5/2-1, 19, 35, 35/1. ZPOmK-1 člen 22, 22/3. URS člen 22.
banke – provizija za dvig gotovine na bankomatih – usklajeno ravnanje, katerega namen je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - zagotavljanje načela kontradiktornosti - ena odločba za več udeležencev – izbrisan del obrazložitve odločbe, ki se nanaša na podatki o soudeležencu, ki pomenijo poslovno skrivnost - načelo sorazmernosti – usklajeno ravnanje – indično sklepanje – upoštevni trg
Prvi odstavek 35. člena in drugi odstavek 19. člena ZPOmK ustvarjata svojevrsten paradoks. Če je namreč kakšen del obrazložitve izbrisan, ni spoznatno, ali izbris obsega kakšne razloge o dejstvih in dokazih, na katere se odločba opira. Rešitev tega problema, ki nastane vsakič, ko Urad uporabi prvi odstavek 35. člena ZPOmK, po poti, da sodišče pridobi izvod odločbe brez izbrisanih delov, se z njegovo pomočjo prepriča, da zapoved kontradiktornosti, ki se na tem pravnem področju izraža skozi drugi odstavek 19. člena ZPOmK, ni bila prekršena, in ta izsledek navede v sodbi, ni ustrezna. Ta rešitev namreč stranki, ki ima kot taka pravico do kontradiktornega postopka, odreka položaj subjekta v postopku, pred čimer pa naj bi jo ta pravica pravzaprav varovala in kar tej osebi jamči Ustava v okviru enakega varstva pravic (22. člen).
Zanesljivost posrednega sklepanja o tem, kaj zajema izbrisani del, je po oceni Vrhovnega sodišča odvisna zlasti od obsega izbrisa, od jasnosti in sistematičnosti obrazložitve ter od umeščenosti izbrisanega dela vanjo.
Del rezervne argumentacije posega v tožničino pravico do izjave, vendar pa je bil poseg po presoji Vrhovnega sodišča dopusten. Pravica do kontradiktornega postopka, zagotovljena v okviru 22. člena Ustave, namreč ni absolutna, ampak je omejena s pravicami drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave). V kontekstu te zadeve se mora upoštevati, da enak interes oseb, ki se branijo pred očitkom usklajenega ravnanja, da se tega očitka tudi ubranijo, nikakor ne pomeni, da nimajo nasprotujočih si interesov glede medsebojnega razkrivanja poslovnih skrivnosti. Zato, če ne bi bilo pooblastila Urada po prvem odstavku 35. člena ZPOmK, bi se posamezni domnevni udeleženci usklajenega ravnanja znašli v dilemi, ali naj se očitka kršitve konkurence poskusijo rešiti za ceno razkritja lastnih poslovnih skrivnosti. S tem bi bili prizadeti ne le v ustavno varovani pravici do zasebne lastnine (kamor je za potrebe te obrazložitve mogoče uvrstiti interes podjetja na lastnih poslovnih skrivnostih), temveč tudi v njihovi pravici do ustavno zajamčenega sodnega varstva.
Vrhovno sodišče v konkretnih okoliščinah te zadeve ocenjuje, da je bil poseg v tožničino pravico do kontradiktornega postopka tudi ožje sorazmeren, zlasti, ker sporni izbris ni del utemeljitve zadevne kršitve konkurence kot take, temveč je (preko vseh razumnih dvomov) del ekskulpacijske argumentacije ene od kršiteljic; se druge zadevne kršiteljice, vključno s tožnico, ne morejo zanesti, da jih bo pred posledicami kršitve konkurence razbremenila tuja poslovna skrivnost; je bil zadevni izbris tak, da je pustil zavrnjeni ekskulpacijski razlog viden.
Stališče, da je o usklajenem ravnanju včasih mogoče sklepati že iz vzporednega tržnega vedenja podjetij, zlasti, ko je to njegova edina verjetna razlaga, ne pomeni, da je breme dokazovanja alternativnih razlag na strankah. Sklepanje o vzporednem vedenju kot posledici usklajenega ravnanja se mora vsiljevati z določeno logično nujnostjo iz dejstev, ki jih ugotovi Urad. Da bi to sklepanje lahko zgradil, mora Urad ustrezna dejstva dovolj natančno ugotoviti, pri čemer pa med njimi ne sme biti logičnih nedoslednosti. Po drugi strani je dovolj, da podjetje, ki naj bi skupaj z drugimi ravnalo usklajeno, dokaže obstoj okoliščin, ki dejstva, ki jih je ugotovil Urad, prikažejo v drugi luči, v kateri bi lahko razlago iz izpodbijane odločbe nadomestila tudi kakšna drugačna razlaga.
V primeru, da je protikonkurenčen že cilj sporazuma, se pomen upoštevnega trga praviloma izčrpa z ugotovitvijo, na kaj se sporazum (ali koordinacija) med podjetji nanaša. Tržna moč in deleži podjetij so v takšnem primeru pravno pomembni kvečjemu za dejanske stanove izjem po tretjem odstavku 5. člena ZPOmK in po določbah 6. člena ZPOmK.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005237
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 372, 372-1. KZ-1 člen 253, 253/1, 308, 308/6. ZZDT.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - overitev lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - begosumnost - neogibnost pripora
Po ustaljeni sodni praksi kaznivo dejanje overitve lažne vsebine ni podano, če je za izdajo listine predviden kakršenkoli dokazni postopek, preveritev navedb in ocena.
V konkretnem primeru organ v postopku izdaje dovoljenja za zaposlitev ni mogel ugotavljati, da osumljenec namena zaposliti tujce v resnici nima. Osumljenec je s predloženimi pogodbami o zaposlitvi spravil organ v zmoto in so s tem podani zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005339
ZKP člen 371, 371/2. KZ člen 65.
pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona – varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti
Sodišče, ki je presodilo, da obdolženec zaradi trajne duševne bolezni ni mogel razumeti pomena svojega dejanja in imeti v oblasti svojega ravnanja, ter da je to duševno motnjo trajne narave treba zdraviti, saj je sicer pričakovati poslabšanje psihičnega stanja obdolženca in možnost ponavljanja hujših kaznivih dejanj, je pravilno obdolžencu izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po prvem odstavku 65. člena KZ.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - branje zapisnika o izpovedbi priče - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga
Preiskovalni sodnik je dolžan na primeren način obvestiti obdolženca, kdaj in kje bo opravil zaslišanje prič, ni pa ga dolžan poučiti, da bo imel na zaslišanjih možnost pričam postavljati vprašanja.
ZKP člen 236, 295, 371, 371/1-4, 371/1-8, 371/1-11, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - javnost glavne obravnave - izključitev javnosti - zasliševanje prič - privilegirana priča - oprostitev pričevanja - pravni pouk o oprostitvi dolžnosti pričevanja - mladoletni oškodovanec - razlogi o odločilnih dejstvih - opis kaznivega dejanja - pravice obrambe
Sposobnost mladoletne osebe razumeti pomen pravice, da ni dolžna pričati, je vprašanje dejanske narave, o katerem sodišče sklepa na podlagi danih okoliščin (starost, obstoječi podatki o duševni razvitosti in podobno), ki jih lahko (ne pa mora) ugotavlja tudi s pomočjo strokovnjaka.
V fazi postopka, ko odloča o priporu, sodišče utemeljeno izhaja iz načelnega zaupanja v zakonitost in poštenost sodnega postopka v tuji državi, ki je bil zaključen s pravnomočno sodbo.
ZKP člen 87, 87/2, 87/3, 202, 202/4, 307, 307/2. URS člen 20, 25.
pripor - pritožba zoper sklep o odreditvi pripora - roki - rok za vložitev pritožbe - iztek roka - pravica do pravnega sredstva - sprejemanje pošiljk pri sodišču - rok, določen v urah
Izjema, da velja dan priporočeno po pošti poslane izjave za dan izročitve sodišču, velja le za roke, določene v dnevih, ne pa tudi za roke, določene v urah.