ZKP člen 205, 307, 307/2, 371, 371/1-11, 435, 437, 442, 442/1. URS člen 22.
razlogi o odločilnih dejstvih - pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi v skrajšanem postopku - odreditev pripora - predlog državnega tožilca - utemeljen sum - preizkus obtožnega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Za odreditev pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP ni potreben predlog državnega tožilca. Takšen pripor predstavlja poseben ukrep zoper obdolženca, ki ne spoštuje sodne oblasti in s tem otežuje izvedbo in končanje kazenskega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005283
ZKP člen 371, 371/1-11, 429, 429/2, 424, 424/1. KZ člen 146, 146/1. KZ-1 člen 7, 22, 135, 135/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilno dejstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - grdo ravnanje - ogrožanje varnosti - silobran - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S trditvami, da mu sodišče ni dovolilo dokazovati njegovih stališč, da je bil postopek pred sodiščem pravno nekorekten in žaljiv in da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do novih dokazov, vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ni zadostil zahtevi po minimalni določnosti, ki bi omogočila preizkus utemeljenosti uveljavljenih kršitev zakona.
pritožba - napoved pritožbe - sodba brez obrazložitve - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Če sodba v skladu z določbo 3. odstavka 368. člena ZKP nima obrazložitve, se lahko pravnomočno sodbo izpodbija z zahtevo za varstvo zakonitosti le v obsegu, ki se nanaša na kršitve zakona, povezane z izvedbo kazenskega postopka in uporabo kazenskega zakona - pomanjkljivosti, ki bi sicer lahko izhajale iz obrazložitve sodbe, ni mogoče ugotavljati.
Ker je prvostopenjsko sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, četudi njegova utemeljenost ni bila podprta z navedbo ustreznih dejstev v tožbi, je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revident, v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, sodba sodišča prve stopnje pa glede tega vprašanja, ki je bistveno za odločitev po vsebini zadeve, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident z navedbo, da izpodbijana odločitev zanj pomeni izgubo pomembnega premoženja, ni izkazal zelo hudih posledic.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUreP-1 člen 93. ZPP člen 367b, 367b/5.
razlastitev – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – rok za vložitev zahteve za razlastitev – javna korist
Ker je prvostopno sodišče že v več zadevah sprejelo stališče, da začne rok za vložitev zahteve za razlastitev teči od uveljavitve ZUreP-1 in ne od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta, Vrhovno sodišče pa stališče, da je javna korist za nepremičnine iz 93. člena ZUreP-1 izkazana, če so zajete v državnem lokacijskem načrtu, revident ni dokazal, da bi v obravnavani zadevi prišlo do odstopa od sodne prakse ali njene neenotnosti.
Prav tako s pavšalnimi navedbami, da zelo hude posledice zanj izhajajo iz uvedbe razlastitve kot neutemeljenega posega v lastninsko pravico v nasprotju z zakonom in z Ustavo RS, nastanka le-teh ni izkazal.
obnova postopka - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje – konkretizacija vprašanja in odstopa od sodne prakse
Spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, v katerem je pravica, izražena v denarni vrednosti.
Če revident ne zadosti zahtevanemu standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - sedež upnika - delegacija iz razloga smotrnosti
Presoja, kakšen bo obseg postopka in katere dokaze bo treba izvesti, v tej fazi postopka še ni mogoča, saj se upnik o predlogu za delegacijo še ni izjavil.
ZUS člen 22, 22/1. ZPP člen 108, 108/5, 360, 360/1.
sodne takse - odlog plačila sodne takse – oprostitev plačila sodne takse – pisna izjava o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev vloge – posledice nedopolnitve vloge - zavrženje
Sodišče prve stopnje mora predlog tožnika za odlog oziroma oprostitev plačila sodnih taks zavreči (ne pa zavrniti), če tožnik ne dopolni predloga v skladu z zahtevo tega sodišča (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Čeprav v obravnavani zadevi sodišče tega ni storilo, in je tožnikovo tožbo zavrnilo, ta kršitev ni takšna, da bi terjala spremembo izpodbijanega sklepa in zavrženje njegovega predloga.
Ustavni zakon za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k ustavi Republike Slovenije (1990) člen 5. Zakon o prometu in razpolaganju z družbenim kapitalom (1990) člen 6, 6/1. Ustavni zakon za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k ustavi Republike Slovenije (1990) člen 5.
konverzija dolga podjetja z družbenim kapitalom v trajni vložek - pogoji za konverzijo
Niti drugi odstavek VIII. točke sporne pogodbe z dne 23. 11. 1991 (bistveni del te pogodbene določbe se glasi: »V primeru statusne spremembe A. ali njenega lastninskega preoblikovanja v pogodbenem roku, A. soglaša, da so [] odplačilo kredita in investicijska vlaganja izvršena do dneva statusne spremembe, kapitalski vložek B. oz. njenega pravnega naslednika v statusno spremenjeni subjekt.«) niti sklep delavskega sveta z dne 23. 11. 1991 (s katerim je delavski svet druge toženke soglašal s podpisom sporne pogodbe) nista zadostna pravna podlaga, na podlagi katere bi tožeča stranka pridobila ali trajni vložek v drugi toženki ali zahtevek na vzpostavitev takega njenega vložka.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – časovni okvir, v katerem je treba izkazati obstoj jugoslovanskega državljanstva – zelo hude posledice – povezanost z denacionalizacijskim postopkom
Trditev, o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča mora biti izkazana z odločbo Vrhovnega sodišča, iz katere bo razvidno, da je Vrhovno sodišče v tej zadevi ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče, kot ga je zavzelo v drugi zadevi.
spodbujanje skladnega regionalnega razvoja - začasna odredba – težko popravljiva škoda – načelo kontradiktornosti
Tožeča stranka zgolj z navedbo višine osnovnega kapitala nastanka težko popravljive škode ne izkazuje, prav tako ne s sklicevanjem na škodo, ki bi nastala ustanoviteljem, niti s sklicevanjem na sklenjene pogodbe, predvsem pogodbe o štipendiranju, katerih sicer ni predložila in tako niso razvidne njene obveznosti (ali so vezane konkretno na njo ali na subjekt iz 29. člena ZSRR-1), saj gre pri tem za škodo tretjega. Težko popravljive škode ne izkazuje niti z navajanjem, da razpolaga z ustreznimi lastnimi nepremičninami, strokovnim kadrom, tehnično opremo ipd.
ZUS-1 ne predvideva izrecnega vročanja zahteve za izdajo začasne odredbe nasprotni stranki v odgovor, tako da je kontradiktornost že načeloma omejena in je glede tega vprašanja dopusten nižji standard, kot pa v postopkih s tožbo.
začetek stečajnega postopka - razlog za prekinitev postopka - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku - zavrženje tožbe - učinek sklepa o prekinitvi in nadaljevanju postopka
Ni pravilno stališče, da sklep o zavrženju tožbe po drugem odstavku 207. člena ZPP nima učinka. Takšne načelne posledice namreč določba drugega odstavka 207. člena ZPP ne ureja.
Sklep o zavrženju tožbe je bil izdan, ko je že odpadel razlog za prekinitev postopka iz 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, s tem pa tudi smisel za prekinitev postopka, ki je v odpravi procesnih ovir za nadaljevanje postopka v določenih procesnih situacijah (prim. prvi odstavek 205. člena ZPP).
Čeprav so bile terjatve več deviznih varčevalcev odstopljene isti osebi, gre še vedno za več samostojnih terjatev, ki so ohranile različne datume zapadlosti, obrestne mere ... Iz navedb tožene stranke in tudi iz dokumentov, ki izkazujejo prenos terjatev, ni mogoče ugotoviti, katere konkretne terjatve so bile prenesene na Republiko Hrvaško in katere na toženo stranko. Prav tako bi morala tožena stranka pri pobotanju navesti, katere terjatve deviznih varčevalcev, z njihovo zapadlostjo in načinom obrestovanja, naj ugasnejo s pobotom. Ker teh terjatev tožena stranka v pobotni izjavi ni opredelila, do pobota ni prišlo.
prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - prekluzija - trditveno breme - eventualna maksima - pravno nasledstvo - prenehanje družbe zaradi likvidacije - prenos terjatev
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se v primeru prenehanja gospodarske družbe po končanem likvidacijskem postopku prizna pravno nasledstvo v smislu določbe prvega odstavka 208. člena ZPP tistemu, na katerega je bila prenesena terjatev, če je bila terjatev nanj prenesena prav zaradi likvidacijskega postopka. Za pravno nasledstvo v tem smislu ne zadostuje kakršenkoli prehod terjatve iz ene na drugo osebo. Razlog je v tem, ker se določba prvega odstavka 208. člena ZPP navezuje na določbe prvih štirih točk 205. člena ZPP.
Določbe 286. člena ZPP zadevajo trditve (navajanje dejstev) in dokaze, ne pa ugovorov strank. Ugovor, da je najemna pogodba oderuška, bi zato lahko toženec podal še vse na zadnjem naroku za glavno obravnavo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367b, 367b/4.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje – konkretnost vprašanja - zelo hude posledice
Ker gre v obravnavani zadevi za ukrep gradbenega inšpektorja, to ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Tega ne more spremeniti v reviziji na 23.000 EUR ocenjena vrednost obravnavanega objekta. Revizija zato iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Revident pa pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditev (tudi če bi bila pravilna), da se še noben javno dostopni judikat Vrhovnega sodišča ne nanaša na ZBPP po noveli B, zadevi še ne daje značaja pomembnega pravnega vprašanja.
zavarovanje posojila - izpodbijanje prodajne pogodbe - zastava delnic - prodaja delnic na javni dražbi - nepravilnosti v postopku prodaje na javni dražbi - vsebina opozorila dolžniku
Javna dražba je postopek, po katerem pride do sklenitve prodajne pogodbe. Če pride v tem postopku do kakšne napake, lahko to vpliva na veljavnost pogodbe. Zato je edino logično, da je mogoče nepravilnosti v postopku izvedbe javne dražbe uveljavljati le s tožbo za izpodbijanje pogodbe, ne pa s tožbo za izpodbijanje javne dražbe. Za tožbo za izpodbijanje javne dražbe v materialnem pravu tudi ni nobene podlage.
Ni potrebno, da že opozorilo iz prvega odstavka 981. člena ZOR vsebuje dan in kraj prodaje (javne dražbe); zadošča upnikovo opozorilo, da bo zastavljeno stvar prodal.