Ker je bilo odločanje organa v denacionalizacijskem postopku odvisno od rešitve, sprejete pri organu, ki je odločal v postopku ugotavljanja državljanstva, je tudi organ, ki dovoli obnovitev denacionalizacijskega postopka, dolžan in upravičen, ob smiselni uporabi določbe 3. odstavka 63. člena ZDen, od pristojnega organa zahtevati, da ta ponovno ugotavlja državljanstvo v obsegu in glede dejstev ter okoliščin, kot jih navaja upravičeni predlagatelj obnove (Državno pravobranilstvo RS).
Ker je tožena stranka v ponovnem postopku upoštevala navodila iz sodbe VS in postopek dopolnila z izvidom in mnenjem zdravniške komisije druge stopnje, ki je obrazloženo, so odločitve, sprejete na tej podlagi, pravilne.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - prepoved reformatio in peius
Sodišče druge stopnje je kaznivo dejanje, ki je bilo v sodbi sodišča prve stopnje pravno opredeljeno kot pomoč pri kaznivem dejanju goljufije po 1. odstavku 217. člena v zvezi s 27. členom KZ in pomoč pri poskusu kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena v zvezi s 27. in 22. členom KZ, pravno opredelilo le kot pomoč pri kaznivem dejanju goljufije po 1. odstavku 217. člena v zvezi s 1. odstavkom 27. člena KZ. S tem ko ob spremenjeni pravni opredelitvi ni spremenilo tudi izreka o določeni kazni in posledično izreka o enotni kazni v korist obsojenca, ni kršilo niti kazenskega zakona niti načela prepovedi reformatio in peius.
Tožena stranka na nasprotno tožbo ni odgovorila v 30 dneh od vročitve (prvi odstavek 277. člena ZPP). Druge navedbe in podatki v spisu ne morejo nadomestiti odgovora na tožbo. Vsebino odgovora na tožbo določa 278. člen ZPP in sicer, da mora biti obrazložen in da mora navajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Tožena stranka mora odgovoru priložiti listine in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v odgovoru. Stališče, da je tožena stranka vnaprej odgovorila na tožbo, ni sprejemljivo. Vnaprej ni mogoče odgovarjati na vlogo, ki je ni in za katero se ne ve, ali sploh bo in kakšna bo. Volje strank in njenih predlogov ni mogoče domnevati; stranka jih mora jasno izraziti v obliki, vsebini in rokih, ki jih določa zakon.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
V izreku sodbe je navedeno, da je bil obsojenec zaradi zaužitega alkohola nesposoben za varno vožnjo, v razlogih sodbe pa, da je bil relativno nesposoben za varno vožnjo. To ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371.
člena ZKP, saj je sodišče s tem v razlogih zgolj konkretiziralo stopnjo obsojenčeve nesposobnosti za varno vožnjo, ni pa navedlo, da je obsojenec bil sposoben za varno vožnjo, kar bi dejansko nasprotovalo izreku sodbe.
Ker v obravnavanem primeru, ko je izpodbijana odločba tožene stranke, s katero je le-ta odločala o obveznostih tožeče stranke na podlagi določb ZZavar, upravni spor ni dopusten, tudi ni podlage za obravnavanje predlagane začasne odredbe po 69. členu ZUS.
Če je tožnik s tožbo v upravnem sporu uspel in je sodišče odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo v ponoven postopek, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, ker si s pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Če pritožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, je pritožba po določbi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v zvezi s 16. členom ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, nedovoljena.
zadržanje izvajanja odločitve občinskega sveta po županu
Kadar župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, mora v smislu 6. odstavka 33. člena ZLS predlagati temu svetu, da ponovno odloči o tej odločitvi.
Upravni organ prve stopnje in tožena stranka niti v 123. členu ZVojI in ne v drugih zakonskih določbah nista imela podlage za izdajo odločbe z učinkom za nazaj.
delovno razmerje pri delodajalcih - plače in drugi prejemki - izredna pravna sredstva - revizija - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
Ker tožnica pa v postopku pred sodiščem prve (in druge) stopnje zakonskih zamudnih obresti nikoli ni opredelila kot glavnico (jih kapitalizirala) je za odločitev o vrednosti spornega predmeta upoštevati samo vrednost glavnega zahtevka.
prenehanje delovnega razmerja - redna likvidacija družbe - delovno razmerje pri delodajalcu
V primeru, ko sklep o prenehanju družbe sprejme skupščina (družbeniki), izvede postopek za svojo (redno) likvidacijo družba sama po določbah Zakona o gospodarskih družbah. Ker v tem primeru ZGD nima posebnih določb, preneha delovno razmerje delavcem v takih primerih lahko le pod pogoji in na način, ki jih določata Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in Zakon o delovnih razmerjih (77. člen ZTPDR). Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ima posebne določbe o prenehanju delovnega razmerja le v postopku ali sodne likvidacije.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 8, 8/1, 9, 9/2.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela
Če delodajalec tudi v postopku pred sodiščem ni dokazal obstoja resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja, ni podlage za prenehanje delovnega razmerja. Resnega razloga ni, če obstaja dvom o tem, ali je delavec res neopravičeno izostal z dela.
Kolektivna pogodba vzgoje in izobraževanja člen 66, 66-1.ZZ člen 29, 45.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - imenovanje disciplinske komisije - vezanost disciplinske komisije in sodišča na opis kršitve v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka
Razdelitev pristojnosti med različnimi organi pravne osebe je posledica njihove različne vloge v delitvi dela in obveznosti ter odgovornosti pri poslovanju pravne osebe. Pri tem ne gre za vprašanje nadrejenosti in podrejenosti, pač pa za nezakonito odločitev, če en organ sprejme odločitev, ki je v pristojnosti drugega organa. Svet zavoda ima v razmerju do direktorja zavoda le tiste pristojnosti, ki jih določajo zakon, ustanovitveni akt ter statut in splošni akti zavoda, ne more pa izven teh okvirov prevzemati njegovih pristojnosti, pa čeprav se direktor s tem strinja.
Niti disciplinski organi niti sodišče niso vezani na pravno kvalifikacijo očitane disciplinske kršitve, so pa v celoti vezani na opis kršitve. Izrekanje disciplinskih ukrepov mimo opisa dejanja v zahtevi, ne pred disciplinskimi organi, ne pred sodiščem, ni dopustno, pri čemer slednje lahko pomeni celo odločanje v škodo delavca, ki je sodni postopek začel.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je imel sodelavec ob enako ocenjeni delovni uspešnosti višjo strokovno izobrazbo od revidentke, kar ob upoštevanju določb 36b člena ZDR in ustreznih določb Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo pomeni, da je v primerjavi z revidentko izpolnjeval pogoje, določene za ohranitev delovnega mesta.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da lahko pri dizelskem motorju pride do povratnega udara pri zagonu motorja, da se je to večkrat dogajalo in da se je to zgodilo tudi v spornem primeru, je pravilen zaključek sodišča, da je motokultivator pri vžiganju motorja stvar, iz katere izhaja večja nevarnost za okolico (delavca), kar pomeni objektivno odgovornost za škodo imetnika stvari (174. člen ZOR).
invalidnost - invalidsko mnenje - razvrstitev v kategorijo invalidnosti
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da pri revidentu ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in da še vedno lahko opravlja drugo ustrezno delo z omejitvami, pri njem ni prišlo do izgube delovne zmožnosti, kar pomeni, da ga ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti.
Na podlagi izvedenskih mnenj ni mogoče zaključiti, da je njegova ugotovljena invalidnost posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, pač pa bolezni in poškodbe izven dela v enakem odstotku.
starostna pokojnina - nova odmera pokojnine - postopek v socialnih sporih - odločba pristojnega organa o pritožbi stranke - izdaja odločbe v zakonitem roku - procesna predpostavka za vložitev tožbe
Po 3. odstavku 32. člena ZDSS ne more zahtevati sodnega varstva pravic stranka, preden so potekli v 1. odstavku istega člena določeni roki. To pomeni, da je iztek zakonskih rokov za odločitev pristojnih organov tožene stranke o uveljavljeni pravici iz socialne varnosti procesna predpostavka, to je pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je dovoljena vložitev tožbe pred pristojnim sodiščem.