Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZDR (1990) člen 90. ZDSS člen 24, 24/1-2.
disciplinski postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - pogojna odložitev izvršitve izrečenega disciplinskega ukrepa
Če disciplinski organi delodajalca pri odločitvi o izreku disciplinskega ukrepa niso upoštevali vseh pomembnih olajševalnih okoliščin, so zmotno uporabili materialno pravo in je njihova odložitev nezakonita. Sodišče tako odložitev lahko spremeni in ob upoštevanju vseh olajševalnih okoliščin, izvršitev izrečenega disciplinskega ukrepa pogojno odloži.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - starost oškodovanca
Po oceni revizijskega sodišča je nekaj višja odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, kot jo je priznalo sodišče druge stopnje utemeljena zaradi tega, ker je bil tožnik trajno prizadet v starosti komaj 28 let, in ker bo zaradi ugotovljenih posledic težje opravljal vrsto opravil na posestvu.
URS člen 29, 29-4.ZKP člen 420, 420/2, 395, 395/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravna jamstva v kazenskem postopku - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb
Nestrinjanje z dokazno oceno v izpodbijanih sodbah pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Okoliščina, da je sodnica, ki je najprej vodila ta pravdni postopek, prenehala opravljati sodniško službo in postala družbenica v odvetniški družbi obeh odvetnikov, ki zastopata toženko, ne predstavlja nobenega od razlogov iz 67. člena ZPP.
neupravičena pridobitev - kondikcija - znižanje odškodnine na revizijski stopnji - vrnitev preveč plačane odškodnine zavarovalnici - pravno mnenje
Zaradi znižanja odškodnine na revizijski stopnji je naknadno odpadla pravna podlaga za del že plačane odškodnine. Pomemben je čas plačila. Takrat je bil utemeljeno izplačan tudi sporni del odškodnine. Zato ne gre za izjemo, ko ni mogoče zahtevati vrnitve neupravičeno pridobljenega.
Nična je po prvem odstavku 103. člena ZOR med tožencema sklenjena pogodba, ker sta oba vedela za nedopustnost sklenitve posla, ker sta ravnala v slabi veri, nista upoštevala načela vestnosti in poštenja:
ker sta pogodbo sklenila še zato, da bi z njo izigrala tožnika, (kar kaže še na ničnostni razlog iz drugega odstavka 53. člena ZOR).
nedovoljeni dokazi - posebne operativne metode in sredstva - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen
Iz določbe 1. odstavka 150. člena ZKP sledi, da izvajanje posebnih ukrepov vključuje položaj, v katerem so s kriminalno dejavnostjo osebe, zoper katero so ukrepi odrejeni, povezane tudi druge osebe. V primerih odkritja teh drugih oseb in kaznivih dejanj, ki so jih storile, se na navedeni način zbrani podatki in dokazi lahko uporabijo v kazenskem postopku, ki teče zoper njih.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21436
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 335, 371, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2.KZ člen 22.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek nasprotuje sam sebi - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zaslišanje priče - goljufija - neprimeren poskus - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izrek sodbe nasprotuje sam sebi, če obstaja nasprotje med pravno relevantnimi dejstvi. To nasprotje je podano predvsem takrat, kadar se dejstva, ki tvorijo dejanski temelj sodbe, medsebojno izključujejo.
Če obramba v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjuje, da je sodišče z zavrnitvijo dokaznih predlogov kršilo obsojenčevo pravico obrambe, mora v vseh pravnih sredstvih, ki jih vlaga zoper odločitev o zavrnitvi dokazov, s konkretnimi navedbami izpodbijati utemeljitev sodišča glede nepotrebnosti izvedbe takšnega dokaza in verjetno izkazati njegovo pravno relevantnost.
ZPPSL člen 117, 117/2, 117/3, 118, 125.ZOR člen 336.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - način izpolnitve terjatve - pobot - pravno mnenje
Pobotanje je bilo zaključno dejanje v sklopu večjega števila dejanj, ki so pomenila pravno celoto, ki je ali naj bi ustvarila položaj, ki bi omogočil pobotanje. Samo s tega vidika bi bilo možno izpodbijati tudi pobotanje, vendar samo v zvezi s drugimi pravnimi dejanji stečajnega dolžnika (samo njegova pravna dejanja so lahko predmet izpodbijanja), za katera bi bilo ugotovljeno, da so omogočila pobotanje in s tem tudi učinkovala na zmanjšanje stečajne mase. V postopku pa je bil pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da druga s tožbo izpodbijana pravna dejanja stečajnega dolžnika nimajo pravnega učinka na stečajno maso. To pomeni, da zaradi njih ni prišlo do zmanjšanja stečajne mase, s tem pa tudi ne do oškodovanja upnikov. Takšna odločitev tudi ni bila izpodbijana z revizijo. Čim pa je tako, pobota kot samostojnega pravnega dejanja, ni mogoče izpodbijati (glej tudi pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 22.6.1995 - Pravna mnenja I/1995, stran 16).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožeča stranka je navedla v tožbi vrednost spornega predmeta 150.000 din. Tega ni spremenila s kasnejšima rezširitvama tožbenega zahtevka. Toženec navedbi vrednosti spornega predmeta ni ugovarjal in tudi sam v svoji nasprotni tožbi ni navedel vrednosti spornega predmeta.
Na pravico do revizije kasnejše spremembe navedbe vrednosti spornega predmeta pri nespremenjenem tožbenem zahtevku nimajo vpliva. Zato revizijska navedba vrednosti spornega predmeta 2.000.000 SIT ne vpliva na dovoljenost revizije.
Če vrednost spornega predmeta v gospodarskem (premoženjskem) sporu ne presega 5.000.000,00 SIT, revizija zoper sklep, s katerim je pritožbeno sodišče potrdilo sklep, da se šteje napoved pritožbe za umaknjeno, ni dovoljena.
trditveno breme - navedba dejstev - vsebina pritožbe - uporaba materialnega prava
Pritožnik je v pritožbi zgolj izrazil svoje pravno mnenje, da nasprotna stranka ni pošteno in vestno izpolnjevala obveznosti in da je zlorabila pravice, ni pa zatrjeval dejstev, ki bi utemeljevala v pritožbi izraženo mnenje, čeprav bi to moral (tretji odstavek 105. člena ZPP). Ker iz pritožbe ni bilo razvidno, na katera dejstva opira pritožnik svoje mnenje, je pritožbeno sodišče ravnalo prav, ker se z očitanimi kršitvami ni ukvarjalo.
URS člen 23.ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-3, 207, 207/5, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - obstoj utemeljenega suma - sklep o podaljšanju pripora - trajanje pripora po vložitvi obtožnice - sojenje v razumnem roku - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dveletni rok iz 5. odstavka 207. člena ZKP se računa do izreka obsodilne sodbe pred prvostopenjskim sodiščem in ne do pravnomočno zaključene zadeve.
Obtoženec naj bi bil član dobro organizirane skupine storilcev, ki naj bi se ukvarjala s prevozi in organizacijo prevozov večjih količin heroina iz držav vzhodne v države zahodne Evrope in ki naj bi ji pripadal obtoženec kot organizator prevozov, kar kaže na to, da je užival veliko zaupanje sostorilcev. Te okoliščine ne govorijo zgolj o teži kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil obtoženi, temveč kažejo tudi na njegove osebne lastnosti, pomembne pri presoji obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.
Obtožnica je glede kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil obtoženi, postala pravnomočna, zato zadošča, da se sodišče glede utemeljenosti suma sklicuje nanjo.
SZ člen 116, 116/1, 116/3. ZTLR člen 21, 22, 23.ZPP člen 2, 2/1, 285, 286, 298.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lasti - solastninska pravica na stanovanju - vlaganja v nepremičnino - adaptacija stanovanja - imetništvo lastninske pravice - vsebina tožbe - načelo dispozitivnosti
Po tretjem odstavku 116. člena SZ so lahko občani pridobili solastninski delež na stanovanju v sorazmerju s svojo vlogo le v primerih, če so za pridobitev stanovanjske pravice poleg lastne udeležbe prispevali še z dodatnimi denarnimi ali materialnimi vlaganji. Torej ta pravna podlaga odpade v primerih, ko so že postali imetniki stanovanjske pravice.
Pravne podlage iz prvega odstavka 116. člena SZ ni mogoče uporabiti, kadar je stanovalec s preureditvami zgolj preurejal že prej obstoječe stanovanje, v katerem je bil imetnik stanovanjske pravice. Stanovanje je moralo biti pridobljeno s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši, torej v primerih, ko je stanovanje šele nastalo iz ali na skupnih prostorih (zato prvi odstavek 116. člena SZ pozna nastanek le lastninske pravice in ne tudi solastninske).
Dejanska podlaga tožbe (toženčeva odgovornost za prometno nesrečo in vožnja pod vplivom alkohola) je utemeljevala tožbeni zahtevek.
Tožnica v tožbi ni zatrjevala vzročne zveze in ji tega glede na splošne pogoje tudi ni bilo treba zatrjevati. Tudi razlogi tožbi priložene prvostopne kazenske sodbe niso v nasprotju s trditvami v tožbi, saj prav iz razlogov prvega odstavka na deseti strani sodbe (na katere se toženec šele v reviziji opredeljeno sklicuje) izhaja, da izvedenec ugotavlja, da je imel sedanji toženec v času prometne nesreče v krvi nedvomno več kot 0,5 g/kg alkohola.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali nevarne stvari - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - domneva vzročnosti - padec na vinas ploščicah - krivdna odgovornost
Pojma: nevarna stvar in nevarna dejavnost sta pravna standarda in pri njuni uporabi mora sodišče natančno analizirati dejansko stanje v konkretnem primeru ter vrednostno oceniti posamezna dejstva v sistemu civilnopravne odgovornosti. Pri tem si lahko pomaga tudi s sodno prakso, ki upošteva:
- nevarnost stvari ali dejavnosti kot take, kar pomeni v konkretnem primeru veliko drsnost vinas ploščic samih po sebi;
- potrebno pazljivost pri uporabi stvari ali izvajanju dejavnosti, kar se v konkretnem primeru odraža kot potrebna pazljivost pri hoji; - in nenazadnje tudi pričakovanost nesrečnih dogodkov, torej pogostnost zdrsov, padcev in poškodb.
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da so spolzka tla kot stvar, iz katere izvira pri redni rabi in pri običajni pazljivosti večja nevarnost za uporabnika, nevarna stvar (drugi odstavek 154. člena 173. člen ZOR.). To bi lahko bila spolzka tla na delovnem mestu, ki bi bila mokra, mastna ali bi polzela. Toda v konkretnem primeru sodišči nista ugotovili, da bi bila tla mokra ali prekomerno spolzka, in po splošnem vedenju suhe vinas ploščice niso tako spolzke, da bi jih sodna praksa štela za nevarno stvar. Samo dejstvo padca in poškodbe pa ni podlaga za objektivno odškodninsko odgovornost imetnika obrata, kjer je prišlo do poškodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21432
KZ člen 92, 92/2.ZKP člen 483, 483/2.
postopek proti mladoletnikom - izrekanje kazenskih sankcij polnoletnim za kazniva dejanja, ki so jih storili kot mladoletniki - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - ustavitev postopka
Glede na določbo 2. odstavka 92. člena KZ se M.Č.-ju, ki je kot mlajši mladoletnik storil kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena KZ, v času seje senata pred pritožbenim sodiščem pa je bil že polnoleten, ne bi smelo več soditi. Ker je podana okoliščina, ki izključuje kazenski pregon, je Vrhovno sodišče postopek ustavilo (2. odstavek 483. člena ZKP).
pripor - ponovitvena nevarnost - prepovedan prehod čez državno mejo - milejši ukrepi - hišni pripor
Le okoliščine primera lahko utemeljujejo, da je pripor neogibno potreben za varnost ljudi, ne pa že sama narava kaznivega dejanja, katerega storitve je obdolženec utemeljeno osumljen.