ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-1, 201/1-2, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - begosumnost - koluzijska nevarnost (uničenje sledov kaznivega dejanja) - rop - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - trajanje pripora - sojenje v razumnem roku
Denar, ki naj bi si ga prilastili obtoženci s storitvijo kaznivega dejanja ropa po 2. in 1. odstavku 213. člena KZ, ne pomeni sledov kaznivega dejanja. Okoliščina, da denar še ni bil najden, zato ne predstavlja opravičene bojazni uničenja sledov kaznivega dejanja in iz tega razloga pripor po 2. točki 1. odstavka 201. člena ZKP ne more biti odrejen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti na vrhovno sodišče
Prenos pristojnosti po 67. členu ZPP je mogoč le od enega stvarno pristojnega sodišča na drugo sodišče iste stvarne pristojnosti.
Vrhovno sodišče ni stvarno pristojno odločati o pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje, ker nima položaja sodišča druge stopnje v smislu tretjega odstavka 333. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb
Če se vložnik zahteve za varstvo zakonitosti glede kršitev zakona sklicuje na pritožbo, Vrhovno sodišče takih kršitev ne presoja. Takšna navedba kršitev v zahtevi namreč ne zadošča kriterijem določbe 1. odstavka 424. člena ZKP.
URS člen 23, 23/1.ZKP člen 200, 200/2, 420, 420/2.
pripor - trajanje pripora - sojenje v razumnem roku
Pri ugotavljanju morebitne kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, je treba upoštevati konkretne okoliščine primera, med drugim zapletenost zadeve, ravnanje stranke v postopku in ravnanje sodišča, dolžino pripora, če je obtoženec v priporu, sorazmernost med priporom in naravo kaznivega dejanja ter kaznijo, ki jo je v primeru obsodilne sodbe mogoče pričakovati, kot tudi materialne, moralne in druge posledice pripora za priprtega.
Tožnica ni upravičena do plačila nove odškodnine, ker ZOR ne omogoča, da bi oškodovani prejel odškodnino dvakrat. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica po pisnih pogajanjih med pravdnima strankama in ob pomoči svoje pooblaščenke podpisala sporazum, v katerem se je s toženo stranko sporazumela, da odškodnina za škodo, povzročeno ob gradnji plinovoda znaša 5.000 din, in se je s podpisom tega sporazuma izrecno odpovedala kakršnikoli dodatni zahtevi iz dotedanje gradnje plinovoda, je sodišče pravilno upoštevalo pisno sklenjeni sporazum za poravnavo med pravdnima strankama. Po 1093. členu ZOR jo je štelo za dvostransko pogodbo, ki je veljavna, saj je nobena od pogodbenih strank doslej ni izpodbila. Sodišče prve stopnje je tudi natančno preverilo morebitne razloge za ničnost pogodbe, na katero mora po 109. členu ZOR paziti po uradni dolžnosti, a jih ni našlo.
ZKP člen 5, 201, 201/1-1, 420, 420/2.ZS člen 110, 110/2.
pripor - begosumnost - sklep o podaljšanju pripora - neogibna potrebnost pripora - milejši ukrepi - pravna mnenja sodišč z območja nekdanje SFRJ - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščin, ki so bile s potrebno stopnjo verjetnosti med postopkom že ugotovljene in se je sodišče nanje oprlo, ko je odločalo o priporu, v nadaljnjih sklepih o podaljšanju pripora ni treba znova podrobno obrazlagati, če se niso spremenile. Zadošča že, če se sodišče sklicuje nanje.
Ker so po 2. odstavku 110. člena ZS za senate Vrhovnega sodišča obvezna le pravna mnenja, ki jih sprejme občna seja Vrhovnega sodišča, je sklicevanje v zahtevi za varstvo zakonitosti na pravna mnenja drugih sodišč v takratni skupni državi (SFRJ) kot zavezujoča brezpredmetno.
S tem ko je sodišče ugotovilo, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za potek kazenskega postopka, je izrazilo tudi svoje stališče, da z milejšimi ukrepi obtoženkine navzočnosti v postopku ni mogoče zagotoviti. Zato ni bilo dolžno posebej obrazlagati, zakaj šteje, da temu smotru ponujena varščina ne more zadostiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti
Tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, do katere je prišlo zaradi sedem let trajajočega kazenskega postopka. Ta je tekel pri istem sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v sedanji pravdi. Taka trditvena podlaga tožbe narekuje ugoditev tožnikovem predlogu za prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - prošnja za preložitev naroka
Bistvena kršitev, navedena v 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana le tedaj, če sodišče z nezakonitim postopanjem odvzame možnost obravnavanja. V obravnavanem primeru sodišče toženki ni odvzelo možnosti obravnavanja. Razlog za neudeležbo na obravnavi je nastal pri njej in pri tem sodišču ni mogoče očitati nobene nezakonitosti.
Za izdajo dopolnilne odločbe ni bilo podlage, saj je bilo s prejšnjo odločbo odločeno o tistem delu nepremičnine, ki je v uporabi ustrezne institucije, to je o tistem delu, o katerem je bilo ponovno odločeno z dopolnilno odločbo. Zato je dopolnilna odločba že zaradi tega nezakonita.
Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka, ki mora biti po ZUS podana za vsebinsko obravnavanje tožbe. Tožba je pravočasna, če je vložena v roku 30 dni od vročitve odločbe, ki se s tožbo izpodbija (1. odstavek 26. člena ZUS). Da v obravnavanem primeru tožba ni vložena v roku 30 dni od vročitve odločbe tožene stranke, izhaja iz podatkov spisov.
Subsidiarno sodno varstvo po tretjem odstavku 1. člena, v zvezi s prvim odstavkom 62. člena ZUS je dovoljeno samo v primerih, ko ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zoper procesni sklep ni dovoljena pritožba, sodno varstvo zoper ta sklep pa je zagotovljeno v upravnem sporu zoper dokončno odločbo, s katero bo v upravnem postopku odločeno o glavni stvari.
stvarna pristojnost - akt, ki ureja posamična razmerja
Čeprav izpodbijani akt tožene stranke določa položajne oznake zaposlenih na posameznih delovnih mestih, je ta ureditev splošna in abstraktna, saj velja oz. bo veljala ne glede na to, kdo je oz. bo razporejen na določeno delovno mesto, opredeljeno v izpodbijanem aktu. Zato ne odloča o konkretnem posamičnem razmerju in z vidika stvarne pristojnosti upravnega sodišča, ne gre za akt v smislu določbe 4. odstavka 1. člena ZUS.
Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka, ki mora biti po ZUS podana za vsebinsko obravnavanje tožbe. Tožba je pravočasna, če je vložena v roku 30 dni od vročitve odločbe, ki se s tožbo izpodbija (1. odstavek 26. člena ZUS). Da v obravnavanem primeru tožba ni vložena v roku 30 dni od vročitve odločbe tožene stranke, izhaja iz podatkov spisov.
ZUN člen 46, 46/2, 46/3.ZUP člen 274, 274/2. ZUS člen 72, 72/3.
določitev funkcionalnega zemljišča
Sodišče se mora pri presoji zakonitosti odločbe, s katero je pristojni organ odpravil odločbo po nadzorstveni pravici, omejiti le na presojo izpolnjenosti pogojev za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.