predlog za dopustitev revizije – spreminjanje dejanske podlage v predlogu - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pravni vprašanji, ki ju v predlogu zastavlja tožnik, se nanašata na odločitev o zavrženju pritožbe, vročene sodišču po faksu. Pri obeh vprašanjih tožnik izhaja iz predpostavke, da je prišlo do napake v delovanju faksa sodišča. S tem nedovoljeno širi trditveno podlago: v pritožbi, ki jo je pritožbeno sodišče zavrnilo, ni zatrjeval, da bi bil v okvari faks sodišča, na kar se je oprlo tudi pritožbeno sodišče, ko je upoštevalo, da tožnik ni ne trdil in ne dokazal napake v delovanju faksa sodišča. V predlogu zastavljeni vprašanji se torej nanašata na drugačno dejansko podlago od tiste, na kateri temelji odločitev pritožbenega sodišča.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor zaradi dovolitve izvršbe izrečenega inšpekcijskega ukrepa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Revident ni konkretno in natančno navedel, katero je pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 263, 263/1-5, 267, 267/1, 267/2. ZGO-1 člen 62, 62/1, 96, 96/2.
dovoljenost revizije – stranska udeležba v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - vprašanje po vsebini zadeve ni pomembno pravno vprašanje – stranska udeleženca v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - že rešeno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja ni spor, izražen v denarni vrednosti, zato ni izpolnjen vrednostni pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje za odločitev v zadevi, če je vloga za obnovo postopka zavržena kot prepozna, revident pa sprašuje, ali je lahko predlagatelj obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja po 9. točki 260. člena ZUP. Pomembno pravno vprašanje tudi ni, če o takem vprašanju obstoji ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča, obravnavani primer pa od te prakse ne odstopa.
URS člen 147. ZDoh člen 63, 64, 65, 75. ZDavP-1 člen 7, 407, 407/2. OZ člen 50. ZGD člen 404, 439, 459. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – davek od dohodka iz premoženja – sklep družbenika – enoosebna družba – pomembno pravno vprašanje - vprašanje opredeljeno na načelni ravni
Presoja Vrhovnega sodišča glede uporabe pravne podlage, ki v obravnavanem primeru ne bi vplivala na odločitev in je navedena kot „obiter dictum“, ni pomembno pravno vprašanje.
Zastavljeno pravno vprašanje, ki je opredeljeno na načelni ravni in zahteva le splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, ni pomembno pravno vprašanje.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - odškodnina – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po določilu sedmega odstavka 20. člena ZVPSBNO je v sporih za povrnitev škode po tem zakonu revizija izključena, kar pomeni, da v takem sporu ni ne dovoljene ne dopuščene revizije.
ZDoh člen 19, 19/1-3. ZDR člen 99, 109. ZDR (1990) člen 35, 36d.
odpravnina - dovoljena revizija - dokup zavarovalne dobe - drugi prejemki iz delovnega razmerja - vštevanje v davčno osnovo
Davčni predpis, ki se sklicuje na predpise z drugega pravnega področja, je treba razlagati glede na stanje oziroma spremembe teh predpisov (z drugega področja).
predlog za dopustitev revizije – enotnost sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Obstoj različnih stališč sodišč v različnih fazah sojenja ne more biti relevantno vprašanje za presojo pred Vrhovnim sodiščem, drugih spornih pravnih vprašanj pa predlog natančno in konkretno ne navaja.
negatorna tožba - zmotna uporaba materialnega prava - vznemirjanje lastninske pravice - enkratno protipravno vznemirjanje lastnika - vznemirjanje kot pravni standard - časovna komponenta vznemirjanj - dopuščena revizija
Časovna komponenta vznemirjanja je eden od pomembnejših elementov za presojo pravnega standarda vznemirjanja, vendar pa ni takšne narave, da bi lahko vedno sam po sebi utemeljeval odločitev o negatornem varstvu (npr. le na podlagi izkazanega enkratnega protipravnega vznemirjanja). Potrebo po sodnem varstvu predpostavlja ugotovitev, da bo (brez posredovanja sodišča) verjetno prišlo do (ponovnega) posega v pravno varovano dobrino (do protipravnega vznemirjanja oziroma do njegove ponovitve). Trajno vznemirjanje tak sklep zaradi trajnosti omogoča samo po sebi, medtem ko ga je v drugih primerih, ko ne izhaja že iz okoliščin primera, treba izkazati (in predhodno zatrjevati).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116. ZPIZ-1 člen 8, 101, 102, 262.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prenehanje pogodbe o poslovnem sodelovanju – varstvo invalida – dokončnost odločbe o invalidnosti
Ker je odločba o razvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti in o priznanju pravice do premestitve na drugo delovno mesto z ustreznimi omejitvami postala dokončna šele dne 16. 4. 2008, delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 18. 1. 2008 ni bil dolžan upoštevati varstva po prvem in drugem odstavku 116. člena ZDR.
ZJU člen 12, 24, 194 – 196. ZObr člen 88, 100a. ZObr-D člen 30. ZDR člen 204. ZDSS-1 člen 42. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih
organih člen 16.
vojaška oseba - višji upravni delavec - prevedba v naziv - ohranitev napredovanj - dodatek za delo v upravi - odločitev o pravici - uveljavljanje sodnega varstva
Tudi vojaške osebe se glede na določbe ZJU in ZObr-D obravnavajo kot uradniki, saj so bila tudi za pripadnike Slovenske vojske vzpostavljena pravila, ki so sicer veljala za uradnike v smislu določb ZJU, s specifično ureditvijo poimenovanja nazivov in določitvijo količnikov za določitev osnovne plače.
ZZVZZ člen 81. ZDR člen 169. ZPP člen 287. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
začasna nezmožnost za delo - bolniška odsotnost - ugotavljanje delazmožnosti - izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga
Prizadevanje revidentke za to, da bi moralo sodišče raziskovati celovito zdravstveno stanje stranskega intervenienta je nesprejemljivo, saj za presojo zakonitosti izpodbijanih odločb ni odločilno splošno zdravstveno stanje zavarovanca, temveč konkretna bolezen ali bolezensko stanje, ki zaradi svoje narave oziroma intenzivnosti zahteva presojo o začasni nezmožnosti za delo in s katero je osebni oziroma imenovani zdravnik seznanjen. Predlagani dokaz tožnice je sodišče torej utemeljeno zavrnilo iz razloga, ker se s tem dokazom se ne bi ugotavljalo dejstvo, ki bi bilo pomembno za odločitev.
O priznanju pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine tožnika, kot tudi o njeni odmeri in izplačevanju je bilo odločeno z odločbo tožene stranke z dne 6. 8. 1986. Ta odločba je postala dokončna in pravnomočna, kot taka pa zavezuje tako stranki kot sodišče in z vsemi pravnimi učinki velja vse dotlej, dokler ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena na zakonit način.
Tožena stranka z izpodbijanima odločbama ni odločila le o (ne)izplačevanju sorazmernega dela invalidske pokojnine. V izreku odločbe z dne 24. 11. 2006 (potrjene z dokončno odločbo z dne 4. 9. 2007) je izrecno navedeno oziroma odločeno, da se s to odločbo nadomesti pravnomočna odločba z dne 6. 8. 1986. S tem je z izpodbijano odločbo izven pravnih sredstev, določenih z zakonom, torej brez pravne podlage, posegla tudi v pravnomočno odločitev o pravici (priznanje I. kategorije invalidnosti in pravice do delne pokojnine, vključno z odločitvijo o njeni višini in datumom začetka izplačevanja).
Zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od naknadno za nazaj priznanih zneskov pokojnine predstavlja premoženjski zahtevek v socialnem sporu, v katerem je na podlagi 1. točke 31. člena ZDSS-1 revizija dovoljena po določbah ZPP.
ZDR člen 48, 88, 90, 116, 204. ZPIZ-1 člen 101 - 103. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – ponudba pogodbe pri drugem delodajalcu – obseg sodnega varstva – rok za odpoved – sporazum z drugim delodajalcem
Delavec, ki je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti sprejel ponudbo nove ustrezne pogodbe pri drugem delodajalcu, uživa polno sodno varstvo iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, kar vključuje izpodbijanje pravočasnosti podane odpovedi.
Kot trenutek seznanitve z razlogom za odpoved in začetek teka 30-dnevnega roka za odpoved se šteje datum sklenitve sporazuma med trenutnim delodajalcem in drugim delodajalcem o ponudbi sklenitve ustrezne zaposlitve tožnici. Navedena okoliščina predstavlja tudi nastanek razloga za odpoved in s tem začetek teka 6-mesečnega objektivnega roka za odpoved.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu - nepremoženjska škoda – višina odškodnine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – invalidnost - zlom obeh koželjnic
Pojmov invalidnosti oziroma procenta invalidnosti in zmanjšanja življenjske aktivnosti ni mogoče enačiti, vendar iz jasnih dokaznih zaključkov sodišč druge in prve stopnje (v skladu z izvedenskim mnenjem) izhaja, da ni prišlo le do 50 % skupne invalidnosti tožnika, temveč izrecne ocene, da je bila v istem procentu zmanjšana tudi splošna življenjska aktivnost tožnika.
Samovoljno ravnanje, ki neposredno privede ali bi lahko privedlo do povzročitve škode, in pri katerem delavec vztraja kljub očitno tehtnemu opozorilu sodelavca, da se tako ne dela, ima vse elemente naklepa.
Sodišče druge stopnje je zmotno štelo, da je glede možnosti nadaljevanja delovnega razmerja bistveno, da na tožnikovi strani v zvezi z mesnimi izdelki, odvrženimi v konfiskat, ni bil ugotovljen prisvojitveni namen. Ob namerno povzročeni škodi, ko za takšno ravnanje tožnik niti ni hotel pojasniti subjektivnega motiva, je bila tožena stranka le še v dodatni negotovosti. Ob upoštevanju z vidika varstva potrošnikov občutljivo prehrambeno proizvodnjo, s katero se ukvarja toženka, je pogoj za kakršnokoli sodelovanje v proizvodnem procesu ta, da delavec utemeljeno uživa vsaj osnovno zaupanje v njegovo korektno delo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – avtošola – ukinitev enote - lahkomiselnost delodajalca
„Lahkomiselnost“ delodajalca oziroma njegova nerealna pričakovanja glede poslovanja dela njegove družbe ne predstavljata pravno upoštevne izjeme pri odpovedi iz poslovnega razloga.
Materialnopravni pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni le ugotovitev hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja z naklepom ali iz hude malomarnosti, temveč tudi, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.